Ime in priimek: Marko Baloh

Rojen: 13.07.1967 v Ljubljani

Višina: 188 cm

Teža: 80 kg (v formi 76-78 kg)

Domače mesto: Ljubljana

Družina: žena IRMA, hčerka ANA

Izobrazba: 1986 Srednja naravoslovno-matematična šola Ljubljana-Bežigrad, 2000 diplomiral na Visoki upravni šoli v Ljubljani

Kolesarski klubi: Astra Ljubljana (1985-1989), Merx Celje (1990-1991), Astra Ljubljana (1992), Krka Novo mesto (1993-1994), Trade Celje (1995), Perutnina Ptuj (1996), Savaprojekt Krško (1997 - junij 1998), HIT Casino Nova Gorica (junij 1998 – oktober 1998).

Zaposlitve: Teledom Nove Ljubljanske banke (1996-1997), Debitel d.d. (1998-2000), ITU d.o.o. (2000), Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (2000- ).

Kot otrok in najstnik sem bil bolj “anti-talent” za šport, čeprav sem poskusil marsikaj od gimnastike, preko nogometa, namiznega tenisa in karateja. Precej pozno, pri 18 letih, sem začel dirkati s kolesom. Kolesarstvo je sicer najtežji, zame pa tudi najlepši šport na svetu. Skoraj polovico življenja sem živel le za kolesarstvo in rade volje priznam, da bom posledice vedno čutil. V mislih nimam raznih “značk” po kolenih, komolcih in raznih drugih delih telesa, saj sem delčke svoje kože pustil na cestah ne le po Sloveniji, ampak tudi na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori, Nemčiji, Italiji in celo na Karibih (Guadeloupe). Priznam, da sem zasvojen s kolesarstvom. Gre za neko obliko odvisnosti, saj brez kolesa enostavno ne morem. Po nekaj dnevih brez kolesa postanem razdražljiv, depresiven, nesrečen… in zdravilo?? Pomaga že ena doza treninga, ki me vedno spravi v dobro voljo.

Imel sem srečo, da sem imel med kariero neomajno podporo družine, najprej staršev in sestre, zadnja leta pa žene Irme. Spoznala sva se na Dirki Po Sloveniji 1996 in od takrat sva nerazdružljiva, Irma pa se je v teh letih preizkusila v vlogi trenerke, maserke in psihologinje. Zadnje zmage, ki sem jih dosegel kot redno zaposlen s 40-urnim delovnim tednom, so predvsem zasluga Irme in mojega prijatelja Braneta Ugrenoviča, ki je skrbel za moj plan treninga. Od 31. marca lani pa imam novo navijačico, to je najina hčerka Ana, ki je bila na svoji prvi kolesarski dirki stara en mesec in je prav uživala (prespala je celo dirko!).

Drugače spoštujem vse športnike, saj vem koliko odrekanja je potrebnega, da prideš na vrh. V prostem času se ukvarjam z Ano, rad brskam po Internetu in, seveda, kolesarim. Ne pijem alkohola (no ja, včasih kakšen Radler) in sovražim cigaretni dim!