|
Name Surname:
|
Marko Baloh |
Born:
|
13.07.1967 in Ljubljana |
Weight:
|
83 kg (in shape 79-81 kg) |
| Residing in: |
Ljubljana |
Family:
|
wife IRMA, daughter ANA, son ERIK, daughter TEA |
| |
|
Education:
|
1986 Middle Science-Mathematical Secondary School Ljubljana-Bezigrad, 2000 graduated at Ljubljana University, School of Public Administration |
| Astra Ljubljana |
(1985-1989) |
| Merx Celje |
(1990-1991) |
| Astra Ljubljana |
(1992) |
| Krka Novo mesto |
(1993-1994) |
| Trade Celje |
(1995) |
| Perutnina Ptuj |
(1996) |
| Savaprojekt Krško |
(1997- June 1998) |
| HIT Casino Nova Gorica |
(junij 1998-Oktober 1998) |
| TBP Lenart |
(2003) |
| Turbo M |
(2005-....) |
| Teledom Nove Ljubljanske Banke |
(1996-1997) |
| Debitel d.d. |
(1998-2000) |
| ITU d.o.o. |
(2000) |
Agencija RS za kmetijske trge
in razvoj podeželja |
(2000-....) |
Kot otrok in najstnik sem bil bolj “anti-talent” za šport, Ä�eprav sem poskusil marsikaj od gimnastike, preko nogometa, namiznega tenisa in karateja. Astma, za katero sem zbolel kot otrok, me nikoli ni odvrnila od ukvarjanja s športom. Pravzaprav sem prepriÄ�an, da je prav šport v veliki meri odpravil oz. vsaj omilil simptome te bolezni.
Precej pozno, pri 18 letih, sem zaÄ�el dirkati s kolesom. Kolesarstvo je sicer najtežji, zame pa tudi najlepši šport na svetu. Skoraj polovico življenja sem živel le za kolesarstvo in rade volje priznam, da bom posledice vedno Ä�util. V mislih nimam raznih “znaÄ�k” po kolenih, komolcih in raznih drugih delih telesa, saj sem delÄ�ke svoje kože pustil na cestah ne le po Sloveniji, ampak tudi na Hrvaškem, v Srbiji, ÄŒrni gori, NemÄ�iji, Italiji in celo na Karibih (Guadeloupe). Priznam, da sem zasvojen s kolesarstvom. Gre za neko obliko odvisnosti, saj brez kolesa enostavno ne morem. Po nekaj dnevih brez kolesa postanem razdražljiv, depresiven, nesreÄ�en… in zdravilo?? Pomaga že ena doza treninga, ki me vedno spravi v dobro voljo.
Imel sem sreÄ�o, da sem imel med kariero neomajno podporo družine, najprej staršev in sestre, kasneje pa žene Irme. Spoznala sva se na Dirki Po Sloveniji 1996 in od takrat sva nerazdružljiva. Irma se je v prvih letih preizkusila v vlogi trenerke, maserke in psihologinje, kasneje pa je te dejavnosti malo zapostavila zaradi materinstva. Brez nje in njene brezmejne podpore vseh mojih zmag in drugih odliÄ�nih rezultatov v ultra-kolesarstvu ne bi bilo. Moja domaÄ�a navijaška skupina šteje danes že štiri Ä�lane, saj so se Irmi pridružili hÄ�erki Ana (letnik 2000) in Tea (letnik 2006) ter sin Erik (letnik 2004). ÄŒe je le možno prav rad vse vzamem s sabo na dirke in kadar so na dirkah glasni pol toliko kot znajo biti doma ;) , zlahka preglasijo vse konkurenÄ�ne navijaÄ�e. Boljše motivacije kot je družina si na dirkah ne morem želeti…
Seveda pa so za vse moje rezultate zaslužni tudi in predvsem Ä�lani mojih spremljevalnih ekip na Ä�elu s nepogrešljivim šefom ekipe – Andrejem PetroviÄ�em. Poleg tega, da je kolesarski strokovnjak (dolgoletni trener Kolesarskega kluba TBP Lenart), je v teh letih postal tudi poznavalec ultra-kolesarstva, strokovnjak za tehniÄ�no opremljanje spremljevalnih avtov, organizacijo ekipe, taktiko, prehrano, snemalec, režiser, maser in še kaj. Predvsem pa me kot dolgoletni prijatelj pozna v dušo, jaz pa njega in z njim v ekipi se lahko res popolnoma posvetim dirkanju, saj je kristalno jasno, da bo podpora na dirkah toliko blizu popolnosti, kot je to na ekstremnih dirkah sploh možno.
Pa dodajmo vsemu temu še zveste in številne navijaÄ�e in slika je POPOLNA! S skupnimi moÄ�mi gremo naprej v nove zmage…
Misel, ki me je držala pokonci v najtežjih trenutkih kariere (beri: po dveh odstopih na RAAM-u) in mislim, da ne potrebuje prevoda – Theodore Roosevelt:
IT IS NOT THE CRITIC THAT COUNTS, NOT THE MAN WHO POINTS OUT HOW THE STRONG MAN STUMBLES. OR WHERE THE DOER OF DEEDS COULD HAVE DONE BETTER. THE CREDIT BELONGS TO THE MAN WHO IS ACTUALLY IN THE ARENA, WHOSE FACE IS MARRED BY DUST AND SWEAT AND BLOOD, WHO STRIVES VALIANTLY, WHO ERRS, AND COMES SHORT AGAIN AND AGAIN, BECAUSE THERE IS NO EFFORT WITHOUT ERROR AND SHORTCOMING, WHO KNOWS THE GREAT ENTHUSIASMS, THE GREAT DEVOTIONS, WHO SPENDS HIMSELF IN A WORTHY CAUSE, WHO AT BEST KNOWS IN THE END THE TRIUMPH OF HIGH ACHIEVEMENT. AND AT WORST, IF HE FAILS, AT LEAST FAILS WHILE DARING GREATLY, SO THAT HIS PLACE SHALL NEVER BE WITH THOSE COLD AND TIRED SOULS WHO KNOW NEITHER VICTORY NOR DEFEAT.
Še ena iz naših logov:
Zmagovalec ni tisti, ki vedno zmaga in nikoli ne pade. Zmagovalec je tisti, ki nikoli ne popusti in vedno vstane!
DrugaÄ�e spoštujem vse športnike, saj vem koliko odrekanja je potrebnega, da prideš na vrh. V prostem Ä�asu se ukvarjam z Ano, Erikom & Teo, rad brskam po Internetu in, seveda, kolesarim. Ne pijem alkohola (no ja, vÄ�asih kakšen Radler) in sovražim cigaretni dim!
Here is another opinion on me, the story of my RAAM 2005 by Allen Larsen and his wife Teresa:
|
About me 
