.:: www.markobaloh.com ::.






















tiskovna konferenca, trening 325km, Avtor: Marko, Datum: 05/04/07
Najprej opravičilo oz. razlaga zakaj oddajam »tedensko poročilo« z veliko zamudo. Zaradi boljše ponudbe smo se že v decembru odločili, da poleg internetnih storitev tudi telefonski priključek namesto pri Telekomu naročimo pri Amisu. Seveda so prijazni telekomovci najprej skoraj štiri mesece zavlačevali postopek, nato pa so me v noči na petek na hitro vrgli iz omrežja, ne da bi to sporočili bodisi meni, bodisi Amisu. Tako so me uspešno odrezali od interneta kar za nekaj dni. Po pritožbah in razjasnjevanju med mano, Telekomom (kjer mi je privoščljivi glas samo naznanil, da nisem več njihov naročnik, ampak Amisov in tako ne more zabeležiti moje prijave) in Amisom, smo šele v petek popoldne ugotovili, da se me odklopili, niso pa sporočili Amisu, naj me priklopijo in tako je šel mimo vikend, ko seveda nihče ni delal. V ponedeljek in torek in sredo se je zgodba nadaljevala s tem, da je Amis večkrat dnevno prosil oz. zahteval od Telekoma naj me vendarle priklopijo oz. (strokovno rečeno) omogočijo popolnoma razvezan dostop. Ker sem bil ves ta čas odrezan od sveta, najpomembnejši projekti pa so oddaljeni le nekaj tednov, lahko samo upam, da mi s svojim ravnanjem niso povzročili večje škode… Ja, danes (četrtek) sem še vedno odrezan, zahvala za tole novičko pa gre dobrososedski pomoči – hvala TOMAŽ!

Kot sem že napisal v ponedeljek, je bil ta dan namenjen daljšemu treningu in predavanju, do konca tedna pa sem se kar držal svojega načela, da je družina moja prioriteta in sem dodal le še en (pa zato ta malo bolj hud) hujši trening, to je Dolska runda v sredo, ostale dneve sem bolj pomagal doma, ker smo preurejali kuhinjo in pripravljali sedmi rojstni dan hčerki Ani. Ja, sredina runda – tele zadevice se udeležujem že 22 let in moram priznati, da bi brez nje težko »prigural« do državnega prvaka, reprezentanta in kar je pač sledilo naprej. Če si začel dirkati tako pozno kot jaz (pri 17 letih), si namreč kar po defaultu izvisel z večine dirk, vsi pa vemo, kako je težko napredovati samo s treningom. Zato pa so bile za nas vsakotedenska torkova srečanja na kranjski pisti in sredina Dolska runda. Vsako sredo se že več kot 30 let ljubljanski in okoliški kolesarji (pa ne samo rekreativci) ob 16h zberejo v Dolu in se v tekmovalnem tempu odpravijo na rundo Litija-Zagorje-Izlake-Kandrše-Domžale (pred leti pa smo skočili še na Trojane). Tu si se lahko naučil vsega – vožnje v večji skupini, izmenjavanja na čelu skupine, pobegov, sprememb ritma in samo če si bil dober, res ZELO dober si lahko prikolesaril naokoli v prvi skupini kolesarjev.

No pa pustimo nostalgijo, tudi letošnja prva runda se je začela nekoliko pazljivo, prvo polovico runde smo se prav vsi menjavali na čelu, pa tudi kasneje nas je ostalo kar nekaj takih, ki smo skrbeli za hiter tempo. V Domžalah, kjer se runda zaključi je bila povprečna hitrost ker lepih 39,1 km/h. Moji občutki pa tudi odlični, saj sem se brez težav menjaval v vodstvu, pa tudi nekaj intervalov sem uspel narediti vmes in bojda je kar letelo.

V četrtek sem bil povabljen na tiskovno konferenco DOS v Postojno, kjer sem se še enkrat lahko prepričal, da priprave na dirko potekajo po planu.

Jureta ni bilo, saj je na pripravah v Splitu, kjer nabira »nore« kilometre. Ali me to kdaj zaskrbi (količina njegovega treninga v primerjavi z mojim bolj »skromnim« pristopom)? Po pravici povedano - na momente da. Ampak, ko pogledam svoj lanski izpeljani trening in rezultate ter to primerjam z letošnjimi treningi, sem pomirjen, saj vidim, da sem na povsem pravi poti. Po tiskovni konferenci smo bili še z nekaj rekreativnimi kolesarji dogovorjeni, da pokažemo prvi del proge DOS-a Fabiu, pa še dober trening bi naredili. Ker se Fabio sploh ni prikazal, od kolesarjev samo Mitkos, jaz pa sem bil nujno pogrešan doma, sem se Mitkosu opravičil in se odpeljal nazaj domov.

Potem pa še do konca tedna kakšna krajša regeneracija ali »sprehod« s kronometrskim kolesom, pri katerem se še navajam na pozicijo in v ponedeljek sem bil pripravljen na prvo letošnjo šok-terapijo. Moje telo in mišice namreč že zelo dobro poznajo občutek, ki ga doživiš na ekstremno dolgih preizkušnjah, je pa res, da se po pol leta od zadnje take preizkušnje malce pozabi, tako da je telesu obuditi spomin. Je pa res, da je štiri tedne pred prvo letošnjo preizkušnjo to bil zadnji čas – in v ponedeljek sem odpeljal prvi svoj letošnji trening v dolžini 300+km. Ogledal sem si še drugi del primorskega dela DOS (Sežana-Nova Gorica-Predmeja-Col-Godovič) in potem še malo potegnil po Ljubljanski kotlini, skupaj 325km s 2.805m višinske razlike v 10 urah in 2 minutah. Po pričakovanju sem imel vmes krizo, ko sem mislil, da bom »shodil«, ampak sem jo uspešno prebrodil in na koncu je ponovno letelo! Še kaka dva taka šoka in nekaj hitrosti vmes in pripravljen bom kot je treba. Ali bo to dovolj za zmago pa je bolj kot od mene odvisno od drugih. Če bo kdo boljši od mene, mu bom iz srca čestital, zase pa bom vedel, da sem v danih razmerah naredil največ, kar je bilo možno. Gotovo bom dal vse od sebe za čimboljši rezultat in če kaj šteje tudi pozitivna energija, ki jo dobivam od navijačev od vsepovsod, potem me bo presneto težko prehiteti!!

Več o presenečenju za navijače pa čez nekaj dni… (upam, da bom že on-line?)


predavanje v Račah in ogled SV dela DOS, Avtor: Marko, Datum: 27/03/07
Včeraj je bil tako zanimiv dan, da s pisanjem ne morem počakati do vikenda. Ker sva imela zvečer predavanje o RAAM 2006 v Račah (v organizaciji Planinskega društv Rače oz. Nosieste z Bicikel.com-a), sva se z Andrejem odločila, da združiva prijetno s koristnim oz. kar prijetno s prijetnim ali pa koristno s koristnim, kakor želite...

Opravila sva ogled severo-vzhodnega dela trase DOS-a in sicer od Selnice ob Dravi (skoraj) do Celja. Prvi del do Šentilja sva naredila v avtu, ker se nama je zdelo, da je zadeva prekomplicirana za "lutanje" s kolesom in spremljevalnim avtom. In mi ni bilo nič žal, saj se je organizator precej potrudil in našel po mojem najtežjo možno varianto "obvoza" Maribora tako, da je kar pasalo vozit se v avtu. »Hupserji« med Kamnico in Šentiljem bi znali presenetiti marsikoga od tekmovalcev, če si ne bodo uspeli pogledati proge pred dirko. Tudi road-book na nekaterih mestih zaenkrat »šepa«, kar se bo dalo sicer še odpraviti pred dirko samo, v veliko pomoč bo predvsem pravilno označevanje s puščicami na cestišču, ki ga obljublja organizator.

Ne morem še mimo ene napake traserja proge, ki je traso na kar treh mestih (v 200km, ki sva jih »pregledala« včeraj) speljal po cesti, na kateri ni dovoljena vožnja s kolesi – prvič od Radencev naprej v dolžini kar nekaj km, potem po viaduktu mimo Ormoža in še v podvozu na Ptuju. Upam, da se motim in bomo imeli dovoljenje policije, da se vozimo po teh delih proge? V nasprotnem primeru lahko naletimo tekmovalci in ekipe na vse mogoče probleme. V primeru, da nekaterim od tekmovalcev policisti zagrenijo življenje in jih v najboljšem primeru pošljejo s proge ali pa jih celo kaznujejo, bo dirka v tistem trenutku postala neregularna. Kot sem že rekel, upam, da se motim in bo zadeva rešena že pred startom dirke.

Pe pojdimo spet na to zaradi česar sva se podala na omenjeni trening – da ocenimo SV del trase Dirke po Sloveniji. Razen dveh vzpončkov takoj od Šentilja, je naslednjih 160km kolesarju prijaznih (če odmislimo tovorni promet med Gornjo Radgono in Beltinci, za katerega upam, da se mu bo večina izognila z vožnjo ponoči). Poleg dela Gorenjske, pa Dravske doline in dela med Celjem in Brežicami, je to verjetno najbolj ravninski del proge na dirki. Pa se je kljub temu na 168km treninga (trening sva končala nekje med Rogaško in Šentjurjem, ker se je mudilo v Rače) nabralo za 840 m višinske razlike. No še nekaj podatkov z ERGOMO za tiste bolj tehnično usmerjene (ampak z opozorilom, da je bil do Beltincev veter sicer zelo neugoden, od tam nekje pa ZEELOOOO ugoden!):
- čas treninga: 4h 40min,
- povprečna hitrost: 36km/h,
- povprečna moč: 243W,
- povprečni puls: 140/min,
- povprečni obrati: 80/min,
- počutje po treningu: zelo dobro…

Večino treninga je "letelo" na veliki šajbi:

na nekaj vzpončkov je bilo pa treba šaltati:


Potem sem se hitro preoblekel in letela sva v Rače. Tu se je zbralo okoli 40 poslušalcev, ki so z zanimanjem spremljali diaprojekcijo RAAM 2006 z najinim komentarjem in kratek filmček, na koncu pa smo udarili še debato o ekstremnem kolesarstvu, DOS-u, kot običajno se nismo mogli izogniti primerjavi med mano in Juretom, skratka - bilo je zanimivo! Z Andrejem sva uživala, kot vedno kadar imava priložnost cel večer govoriti o kolesarstvu in prepričan sem, da so tudi poslušalci izvedeli precej novega in zanimivega.


Srečni izžrebanec kompleta dresa in hlačk z RAAM-a 2005 je postal Josip Lorencin iz Maribora oz. StaraKost z Bicikel.com-a, upam, da ga bo z veseljem nosil:


Z Alešem Potiskom (oz. Nosiesta) smo imeli še krajši »afterhours«, ki sem ga jaz izkoristil za potešitev lakote z maxi-pizzo, ob pijači pa smo razdrli še marsikako pametno na temo kolesarstva.


ena slaba in kar nekaj dobrih novic..., Avtor: Marko, Datum: 26/03/07
Živjo spet vsem, ki prebirate tele moje novičke. Sem že kar z nekaj koncev slišal, da me spremljajo(te) in jih(vas) zanima kaj se dogaja. Tako je tudi prav, morda lahko poveste še komu, naj kdaj pa kdaj obišče mojo stran in se pozanima kaj je novega? Jaz obljubim, da bom še vedno tako priden in vas bom sproti obveščal o dogodkih, prav gotovo pa bo postalo še bolj zanimivo čim bližje bo dirka okoli Slovenije – DOS. In zato se bo tudi frekvenca mojih novičk povečala najpozneje konec aprila, ko bodo stvari najbolj napete. Torej, spremljajte me še naprej, jaz pa se bomo trudil, da se preko strani še bolj približam vam navijačem. Seveda, je fino, če dobim kako povratno informacijo, morda kar preko Knjige gostov (moram pohvaliti Aljota, ki jo je po nekem času ponovno »zalaufal« ) ali pa preko e-maila. Delamo tudi na tem, da bi stran naredili čimbolj interaktivno in s tem bolj zanimivo za vas.

Moje sanje so, da bi ob DOS pokazali, da smo Slovenci narod kolesarjev s tem, da bi se vas čimveč postavilo ob ceste in bodrilo vse tiste, ki bod(m)o zbrali dovolj poguma, da se lotijo tega prav nič lahkega podviga. Tudi tisti, ki bo v cilj privozil zadnji si zasluži (in tudi potrebuje) vso vašo podporo. Da bo pa zadeva čimbolj »vroča« tudi na čelu dirke bova poskrbela z Juretom in morda še kdo od tekmecev za evropskega prvaka 2007.

Tokrat imam dobre in slabe novice. Pa začnimo z slabo – izgleda, da sem se prejšnji teden malo prehitro pohvalil, kako mi gre glede treningov vse kot po maslu. Sem se takoj moral ugrizniti za jezik, saj sem v ponedeljek dobil hudo diarejo (da ne omenjem slabosti) in nekaj dni treninga je šlo po gobe. Pravzaprav sem komaj imel dovolj energije, da sem otroka spravil v vrtec in šolo. Moram reči, da me zato tale pomladanski sneg niti najmanj ni motil. Seveda mi »kolesarska žilica« ni dala miru in sem že v sredo poskusil ali mi bo malce znojenja koristilo ali škodilo in sem odpeljal dve urici na trenažerju. Zelo na »easy« sicer, pa moram reči, da mi kar koristilo in v četrtek sem bil spet malo na zraku. Sem si vzel tale teden pač bolj kot regeneracijski teden in v petek in soboto sem odpeljal še nekaj ur na trenažerju, v nedeljo pa preizkusil novo kronometrsko kolo ORBEA ORA. To je pa že ena od dobrih novic, tule je fotka z mojo novo »igračko«:


Ena od nedeljskih obveznosti je bila enourni intervju na Radiu BELVI v Kranju. Povabila me je voditeljica Danna Susman, ki se je pokazala za izvrstno poznavalko kolesarstva in pogovor je bil prav zanimiv. Je res fino vsake toliko časa dobiti potrditev, da je kar precej ljudi, ki spremljajo moje projekte in cenijo vse doseženo.

Naslednja dobra novica pa je, da smo pred zaključkom dogovora s še enim od sponzorjev in sicer s podjetjem GSK d.o.o., s čigar pomočjo bomo izvedli projekt ob svetovnem dnevu astme 1. maja 2007. Več o tem prihodnjič…

Jutri (oz. danes popoldne, saj je ura skoraj 3 A.M.) se vidimo v Račah na predavanju o RAAM-u 2006 in prepričan sem, da bomo kakšno rekli tudi o sezoni 2007. Že v četrtek pa sem znova v Postojni, kjer sem povabljen na tiskovno konferenco DOS, po konferenci pa smo dogovorjeni, da naredimo skupni trening po progi DOS-a. Verjetno se mi bo pridružil italijan Fabio Biasiolo, upam pa, da bo zraven tudi čimveč kolesarskih navdušencev s tistega konca Slovenije. Predviden start je iz Epicentra okoli 12.30 ure. S sabo imejte nekaj bidonov in hrane, saj naj bi se vrnili v Postojno po opravljenih 200km. Na svidenje!


Novi-stari sponzor DEBITEL, treningi..., Avtor: Marko, Datum: 18/03/07
Še 52 dni do starta Dirke okoli Slovenije! Se bojim, da bo start kar prekmalu tu… Še najmanj me skrbi moja fizična pripravljenost, saj sem že lani dokazal, da se tudi z manjšo količino treninga lahko enakopravno kosam z najboljšimi. Je pa še toliko stvari za urediti, od ekipe, vozil, dogovorov s sponzorji, opreme, ipd., da bomo s časom kar na tesno.

Obrisi ekipe so že znani, šefu ekipe Andreju Petroviču in ostalim članom ekspedicije RAAM 2006 Benotu, Dejanu in Robiju se bodo pridružili še nekateri (Slavko, Blaž, Dean in morda še kdo?). Za vozila se še dogovarjamo in upamo, da bomo na uporabo dobili vsaj kakšen kombi. Prvemu od sponzorjev, ki mi je podaljšal pogodbo BTC d.d. in opremljevalcem ORBEA, ERGOMO, VITTORIA in MEM se je pridružil tudi moj zvesti sponzor DEBITEL d.d., nekaj ponudb za sodelovanje je še odprtih in upam, da bomo morebitne dogovore zaključili čimprej tako, da bi lahko v pravem času naročili opremo italijanskega podjetja MEM (ki sem jo uporabljal že na 12-urnem dobrodelnem spinningu).

Kar se tiče treningov, sem kar na pravi poti. Prioritete sem razložil že pretekli teden in skladno z njimi sem tudi v tem tednu dva dneva počival (v kolesarskem smislu) in jih posvetil družini, ostale dneve pa izkoristil za krajše in hitre treninge, v soboto pa sem z nekaj prijatelji (Blažem Habičem, Boštjanom Medvedom in Gregorjem Stoparjem) opravil malce daljši regeneracijski trening (112km, 1140m višinske razlike, povprečni utrip 114/min), ki ga je sicer malce otežil veter, ampak smo se imeli super. Na koncu so me spustili naprej, saj sem že zamujal svojo »baby-sittersko« uro doma in sem moral malce pritisniti v kontra veter, da nisem preveč zamudil. Verjetno vsi poročeni poznamo tisti občutek, ko se bližaš domu s polurno zamudo in s strahom pričakuješ kakšen bo doma »sprejem«. Tokrat me je skrbelo zaman, saj so me pričakali nasmehi vseh in sobotno popoldne in celo nedeljo smo preživeli skupaj in se imeli odlično tako, da mi prav nič ni žal za kilometre, ki sem jih morda »izgubil« na današnjo vetrovno nedeljo.

Skoraj bi pozabil omeniti, da sem v torek s posredovanjem Deana Podgornika opravil meritve pozicije na kolesu. Zadevo si lahko pogledate tule: http://www.marianocycling.com/ oz. pošljete e-mail na info@marianocycling.com. Edino, kar so mi popravili je bila pozicija sedeža, ki smo jo prestavili za dober centimeter nazaj in moram priznati, da se po tem posegu počutim še močnejšega. Zaradi prevelike dolžine bomo za 1cm skrajšali še fajfo (oporo krmila) in bo letelo, da bo kar žvižgalo!

Še to, v ponedeljek 26.03.2007 ob 19.00 uri bo naslednje predavanje z diaprojekcijo o RAAM 2006 in sicer ponovno na Štajerskem koncu v kino dvorani gradu v Račah. Prideva oba s šefom ekipe Andrejem Petrovičem in morda še kdo od ekipe. Po uradnem delu bo seveda stekla debata, v kateri pričakujem največ vprašanj na temo DOS 2007. SE VIDIMO!


Priprave oz. dopust v Novigradu, Avtor: Marko, Datum: 13/03/07
Z družinico smo se odpravili na prvo dopustovanje v letošnjem letu (in prvo nasploh za našo malo Teo). V Novigradu smo se za štiri dneve pridružili veliki skupini slovenskih kolesarjev veteranov, ki že dolga leta konec pomladi izkoristijo izvrstne pogoje v Istri za priprave na novo kolesarsko sezono.

Tokrat se nas je zbralo blizu 30 kolesarjev z boljšimi polovicami in precej otroci, ki so imeli svojo zabavo in so kolesarili kar okoli bazenčka pred hotelom, na kolesu pa so verjetno preživeli celo več časa kot njihovi očetje. Tudi mamice so bile pridne in se je marsikatera sama odpravila nabirat prve letošnje kilometre na kolesu.

Evo tri mamice pred treningom - od leve: Faustova, "naša" in Bossova:


Jaz sem prvi letošnji daljši trening opravil kar »spotoma«, v Novigrad sem se namreč odpravil kar s kolesom. Ker sem šel po malo daljši trasi, se je nabralo 255km z 2.760m višinske razlike, ki sem jih opravil v slabih 8 urah. Zadovoljen z dobrim treningom sem naslednja dva dneva bil kar zadovoljen s treningom v večji skupini kolesarjev. Opravili smo 100 in 130km ne preveč lahkih kiometrov, saj nas je prepihala burja, pa tudi več kot 1.000m višinske se je vsakič nabralo. Na drugem od teh treningov sem opravil tudi interval v klanec in sicer na Oprtalj, ki sem ga prevozil s pulsom med 160 in 172/min, v času 16min in 5 sec.

Kljub temu sta bila povprečna pulsa treningov pod 120/min in sem se kar dobro regeneriral, zato sem se v pnedeljek odločil, da malo bolj dvignem utrip in sem opravil (za ultre razmere) krajši kronometer, 137km in 1.475m višinske razlike v 4 urah in 2 minutah, s povprečnim pulsom 141/min in povprečnimi watti 240W.

Tule pa s Faustom pred treningom preverjava nastavitve powermetra ERGOMO, otroci in Irma v ozadju:


Zakaj treniram tako malo, so me začudeno spraševali ostali kolesarji. Računam na to, da se bo odgovor pokazal v začetku maja ob glavnem cilju sezone – DIRKI OKOLI SLOVENIJE. Lansko leto silom prilike odkriti sistem treninga se je namreč izkazal za zelo uspešnega in sem se odločil, da se ga kar držim (pa ne, da bi imel ob vseh obveznostih sploh kaj drugega na izbiro... ). Torej KVALITETA PRED KVANTITETO in DRUŽINA PRED BICIKLOM. Trenutno sem točno tam kjer hočem in če bo vse po sreči, bo maja letelo...


Brevet 200km v Nervianu (ITalija), Avtor: Marko, Datum: 05/03/07
Najprej nekaj besed o odločitvi za udeležbo na dirki Paris-Brest-Paris (PBP). Želja, da bi se udeležil najstarejše kolesarske dirke na svetu (od začetka je bila to najbolj priznana dirka za profesionalne kolesarje), je v meni tlela že dolgo. Pa sem si kljub temu moral vzeti kar precej časa za razmislek, predvsem zaradi (za Slovence) zelo kompliciranega sistema kvalifikacij. Za pravico do udeležbe moraš namreč prevoziti v istem letu kot je PBP štiri t.i. »brevete«, to je s strani organizatorja PBP - AUDAX CLUB PARISIEN sankcionirane kvalifikacijske vožnje (ne dirke, ker ni tekmovalnega značaja) in sicer v dolžini 200km, 300km, 400km in 600km. Zakaj kompliciranega za Slovence? Ker so najbližji možni »breveti« organizirani pri sosedih Italijanih, Avstrijcih in Nemcih. In ker sem npr. za nedeljski 200 kilometrski brevet v Nervianu pri Milanu porabil za samo kolesarjenje 5 ur in pol, za celoten projekt (vožnja tja in nazaj) pa kar 18 ur (od 2h zjutraj do 20h zvečer), da ne govorimo o € za bencin in cestnino.

Pa mi ni žal, ker je PBP, kljub temu, da ni več tekmovalnega značaja, svetovno znana dirka in za ultra-kolesarja kot sem jaz prestižnega pomena. Da sem se pravilno odločil in 200 km odpeljal v eni od zibelk kolesarstva Italiji, pa več v opisu poteka dirke.

Pot na start je bila seveda zaradi zgodnje ure potovanja (od 2.15h ponoči do 7.15h zjutraj) tekoča in prijavo sem potrdil med prvimi izmed več kot 600(!!) prijavljenih kolesarjev in kolesark. Srečal sem tudi starega znanca z RAAM-a Fabia Biasiola in se dogovoril, da bom vozil z njimi v hitri skupini, pa ga na žalost pozneje med dirko sploh nisem videl. Pred startom sem se namreč pridružil ekipi domačinov, ki so imeli prednost startati prvi. Vsakemu udeležencu namreč na startu potrdijo kartonček (z žigom in vpisom ure starta). In za 600+ kolesarjev to zna kar potrajati… Kasneje se isti postopek ponovi še na vnaprej določenih kontrolnih točkah, tokrat sta bili določeni na 47. in 111. kilometru dirke, ter na morebitni nenapovedani kontrolni točki (tokrat je bila okoli 170. kilometra).

Spredaj se nas je kmalu nabralo okoli 60 – 70 kolesarjev in zadeva je bila res precej podobna pravi dirki, s tem, da se je šlo na tempo, brez pretiranih sprememb ritma. Italijani so seveda strokovnjaki vožnje v skupini tako, da me niti za trenutek ni skrbela vožnja v sredini oz. bolj na začelju skupine. Me je pa malce skrbelo, da trening ne bo ravno najboljši, saj sem imel pred prvo kontrolno točko kljub povprečni hitrosti preko 38 km/h povprečen utrip le 116/min, kar je precej na spodnji meji mojega regeneracijskega treninga. Tolažil sem se s tem, da bom pač opravil kvalifikacije in le to šteje. Pa naj takoj povem, da so bile moje skrbi pretirane. Po prvih nekaj nadvozih, se je v neki vasici začel prvi (in eden redkih vzpončkov), morda dolg slab kilometer, ki je povzročil trganje skupine in da sem se prebil od zadaj v prvo skupino sem moral opraviti precej težek interval.

In sem si rekel, fino, se bom še na kontrolni točki postavil bolj zadaj in bo še kak interval. Odločitev, ki bi jo gotovo obžaloval, če ne bi bila dirka v Italiji. Dobil sem se s tremi kolesarji in počasi smo lovili pobegle pred sabo. Zaradi stranskega vetra, se je počasi izoblikovala krožna smena, in letelo je kot v najboljših amaterskih časih. Kako sem užival! To je pomenilo kar 20 minut precejšnjega garanja preden smo ujeli prvo skupinico, ampak prav vsak obrat pedala je bil svojevrsten užitek.

Do 2. kontrolne točke potem ni bilo pretirane razturancije tako, da nas je na le-to prišlo nekje okoli 30. Tokrat je bila zadeva veliko bolj umirjena, počakali smo se, si napolnili tudi bidone in žepe s sadjem in ploščicami od organizatorja. Kasneje je odvisno pač od tistega, ki je bil na čelu skupine bolj ali manj letelo, skupinica pa se je počasi redčila. Jaz sem izkoristil kontra veter za nekaj intervalov s težkim prenosom tako, da se čez kvaliteto treninga nimam kaj več pritoževati. Piko na i pa je postavil napad enega od domačih kolesarjev na manjšem vzpončku okoli 150. km. Ker nihče ni hotel ali mogel slediti, sem se postavil na čelo in ga na tempo ujel, za mano pa sta ostala le še dva kolesarja. In tako smo ga kar nekaj časa gonili vsi štirje, proti koncu pa le še midva s povzročiteljem akcije. Okoli 30 km pred ciljem so na presenetili še z nenapovedano kontrolno točko – spet žigi, hrana, pijača in nato naprej. Še 30 km hitre vožnje in bili smo na cilju. Nobenega sprinta, malo smo se potrepljali po ramah in si čestitali za odlično vožnjo, zaključili s papirologijo in se podali vsak na svojo stran.

Irma in Tea sta bili presenečeni, da me vidita v cilju tako zgodaj, pa tudi veseli, da se bomo lahko relativno zgodaj vrnili domov. Zaradi res toplega (20°C) in sončnega dneva sta tudi sami preživeli lep dan. Ostali kolesarji so tako ostali še malo in bili tudi počaščeni z nekaj pašte in fešte, jaz pa sem se dobre volje (zaradi izpolnjenega cilja in BONUSA – dobrega treninga) preoblekel in odpravili smo se proti Ljubljani. Kvalifikacije bom nadaljeval verjetno v Ostendorfu (Nemčija) v aprilu.


Predavanja uspešna, sezona pred durmi, Avtor: Marko, Datum: 04/03/07
Se opravičujem, ker sem malo zapostavil novičke na domači strani, družina je pač imela prioriteto, pa mi je kljub temu uspelo spraviti pod streho nekaj podobnega treninga kot lansko leto - torej ponovno bolj malo... Pa, če se je lani tako dobro izšlo, ne dvomim, da se ne bo tudi letos.

No, poleg službe, družine in malce treniranja, sem bil letos precej naokoli in z veseljem predstavljal dirko RAAM 2006 za vse zainteresirane. Po predavanjih v BTC v Ljubljani,pa v Mariboru in nato še enkrat v Ljubljani na Fakulteti za šport, so si predavanja sledila takole:
18. januar CELJE (KRK zelene doline)
20. januar ŽIRI (Klub študentov)
2. februar BELTINCI (TIM Mlin Beltinci)
17. februar KK Rogla in
23. februar POSTOJNA (Šport hotel).

Vsa predavanja so bila presenetljivo dobro obiskana in mislim, da sem s šefom ekipe Andrejem Petrovičem in na nekaj predavanjih tudi skupaj s prijateljem in konkurentom Juretom Robičem zainteresiranim Slovencem malo pobliže predstavil ekstremno kolesarstvo in najtežjo športno preizkušnjo na svetu - RAAM. Vsem sodelujočim se najlepše zahvaljujem in upam, da nama bodo skupaj z Juretom svojo podporo pokazali na (pre)hitro bližajoči se DIRKI OKOLI SLOVENIJE.

Za koga pa navijat? Po mojem lahko kar za oba, saj bova oba dala vse od sebe za zmago in naslov evropskega ultra-kolesarskega prvaka. Zmaga pa naj najboljši...


Akcija ponovno ZELO uspešna, Avtor: Marko, Datum: 28/01/07
Hvala vsem za udeležbo! Akcija je bila ZELO uspešna, približen izkupiček je malce večji od lanskega, nabralo se je skoraj 1.300€, je pa res, da nekaj donacij podjetij še pričakujemo.

Največji donator je BTC, ki je prispeval ček za 500€! Hvala!

Med 11. in 12.uro se nama (z Juretom Robičem, ki mi je delal družbo celih 12 ur)je pridružilo nekaj znanih slovenskih športnikov - Sašo Jereb (judo), Jani Klemenčič (veslanje), Maja Matevžič (tenis), Dean Podgornik (kolesarski profi) in tudi medijski odziv je bil impozanten, kakor je razvidno iz naslednje fotke:


Posebna zahvala gre tudi Juretu, ki je svoj rekord "sedenja" na ergometru izboljšal za več kot 100%! Neverjetno kaj vse bi Slovenci lahko naredili, če bi bolj verjeli v slogan " V SLOGI JE MOČ"? V glavnem midva letos sodelujeva tako, da se praši za nama!

Tule je pa fotka moje nove pridobitve, kolesa ORBEA ORCA in pa sprintaric in kolesarske opreme MEM:


Hvala Primožu Štrancarju (bicikl ORBEA), Deanu Podgorniku (sprintarice in kolesarska oblačila MEM) in Marku Černiču (power-meter ERGOMO PRO)!


Strani Novic: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34

SPONZORJI













Opremljevalci



















Prijateljska stran

Medijski pokrovitelji




Raam 2003 :: Novice :: Biografija :: Dosežki :: Povezave :: Sponzorji
NewsLetter :: Knjiga Gostov :: Kontakt
© 2003 MarkoBaloh.com