Ime
Priimek: Marko Baloh Rojen: 13.07.1967 v Ljubljani Višina: 188 cm Teža: 83 kg (v formi 79-81 kg) Domače mesto: Ljubljana Družina: žena IRMA, hčerka ANA, sin Erik, hčerka TEA Izobrazba: 1986 Srednja
naravoslovno-matematična šola Ljubljana-Bežigrad, 2000
diplomiral
na Visoki upravni šoli v Ljubljani Kolesarski klubi:
Astra Ljubljana (1985-1989),
Merx Celje (1990-1991),
Astra Ljubljana (1992),
Krka Novo mesto (1993-1994),
Trade Celje (1995),
Perutnina Ptuj (1996),
Savaprojekt Krško (1997-junij 1998), HIT Casino Nova Gorica
(junij 1998 – oktober 1998),
Turbo M (2005-) Zaposlitve:
Teledom Nove Ljubljanske banke (1996-1997),
Debitel d.d. (1998-2000),
ITU d.o.o. (2000),
Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (2000-...)
Kot otrok in najstnik sem bil bolj “anti-talent” za šport,
čeprav sem poskusil
marsikaj od gimnastike, preko nogometa, namiznega tenisa in karateja.
Precej pozno, pri 18 letih, sem začel dirkati s kolesom. Kolesarstvo
je
sicer najtežji, zame pa tudi najlepši šport na svetu. Skoraj
polovico življenja sem živel le za kolesarstvo in rade
volje priznam, da bom posledice
vedno čutil. V mislih nimam raznih “značk” po
kolenih, komolcih in raznih
drugih delih telesa, saj sem delčke svoje kože pustil na cestah
ne le
po Sloveniji, ampak tudi na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori,
Nemčiji, Italiji
in celo na Karibih (Guadeloupe). Priznam, da sem zasvojen s kolesarstvom.
Gre za neko obliko odvisnosti, saj brez kolesa enostavno ne morem. Po
nekaj dnevih brez kolesa postanem razdražljiv, depresiven, nesrečen…
in
zdravilo?? Pomaga že ena doza treninga, ki me vedno spravi v dobro
voljo.
Imel sem srečo, da sem imel med kariero neomajno podporo družine,
najprej staršev in sestre, zadnja leta pa žene Irme. Spoznala
sva se na Dirki Po Sloveniji 1996 in od takrat sva nerazdružljiva,
Irma pa se je v teh letih preizkusila v vlogi trenerke, maserke in psihologinje.
Zadnje zmage, ki sem jih dosegel kot redno zaposlen s 40-urnim delovnim
tednom, so predvsem zasluga Irme in mojega prijatelja Braneta Ugrenoviča,
ki je skrbel za moj plan treninga.
Od 31. marca 2000 pa imam novo navijačico, to je najina hčerka
Ana, ki
je bila na svoji prvi kolesarski dirki stara en mesec in je prav uživala
(prespala je celo dirko!).
Drugače spoštujem vse športnike, saj vem koliko odrekanja je potrebnega,
da prideš na vrh. V prostem času se ukvarjam z Ano, rad brskam po Internetu
in, seveda, kolesarim. Ne pijem alkohola (no ja, včasih kakšen
Radler) in sovražim cigaretni dim!
