Sodelovanje na Dirki preko Amerike (Race Across America = RAAM) je moja
dolgoletna neuresničena želja. Kot najstnik sem sanjal o uspešni kolesarski
karieri. Sanje so se mi začele uresničevati leta 1990 s prvo zmago na
cestni dirki za Slovenski pokal v Kobaridu, z napadom od starta in po
slabih 100 kilometrih zmagoslavnim prihodom v cilj pred Papežem, Ugrenovičem,
Šmercem in ostalimi. Od tu dalje je bila moja kolesarska pot začrtana
in tlakovana z napadi in samostojnimi pobegi, mnogimi razočaranji, ko
me je skupina ujela v zadnjih kilometrih in redkimi, a nepozabnimi zmagoslavji.
Po enem takih uspehov, ko sem prišel v cilj še vedno poln moci, se je
trenerju utrnila misel, da bi bila zame idealna dirka Race Across America,
ekstremna vzdržljivostna preizkušnja, ki ji ni para v svetu, gre pa za
neprekinjeno vožnjo od zahodne do vzhodne obale Združenih držav Amerike
v dolžini okoli 5.000 kilometrov.
Ta misel se je zasidrala v meni in, čeprav je v času tekmovalne kariere
ni bilo možno uresničiti zaradi obveznosti do kluba in reprezentance,
je v teh letih stalno tlela v meni. Zato sem v zadnjih treh letih, kljub
redni zaposlitvi, še vzdrževal stike s slovenskimi cestnimi tekmovanji.
Moje petnajstletno garanje na kolesu s prevoženimi več kot 400.000 kilometri
letno mi bo k cilju (zmagi na Race Across America) pomagalo le, ce mi
uspe obdržati osnovno hitrostno pripravljenost. Da mi to precej dobro
uspeva, sem dokazal julija 2000 na najvišje rangirani slovenski enodnevni
dirki (kategorije 1.5 mednarodne kolesarske zveze) Veliki nagradi Krke
v Novem mestu. Tu sem, kot v najboljših letih napadel takoj po štartu
in se uspešno branil pred lovljenjem glavnine vse do 110. kilometra dirke,
s povprečno hitrostjo blizu štirideset kilometrov na uro. Spotoma sem
zmagal na vseh gorskih in letečih ciljih. Torej, hitrost v nogah še imam,
vzdržljivost pa je bila vedno moja najmočnejša stran tako, da sem prepričan,
da se lahko na dirki Race Across America enakopravno borim za zmago.
Da bi to dokazal samemu sebi in hkrati v svoje sposobnosti kot ekstremnega
kolesarja prepričal tudi druge, sem se odločil izboljšati državni rekord
v 24-urnem kolesarjenju, ki ga je pred mano držal bivši profesionalec
Primož Čerin s 726 kilometri. Preizkus, ki je potekal v Kostanjevici 9.
in 10. septembra 2000, je bil v vseh pogledih uspešen, rekord sem izboljšal
kar za 27 kilometrov. Moj novi državni rekord v 24-urnem kolesarjenju
je 753 kilometrov. S tem rekordom sem dokazal, da sem iz pravega testa
za dirko, kot je RAAM. Od organizatorja sem že prejel povabilo za nastop
na Race Across America v naslednjih treh letih (2000-2003)!
Seveda dirka ni klasična kolesarska dirka, ampak ekstremen preizkus fizične
in psihične vzdržljivosti, ki pomeni velik organizacijski in logistični
projekt ter predstavlja precejšen finančni zalogaj, saj organizator poleg
startnine, postavlja zahtevo po najmanj tričlanski spremljevalni ekipi
(večina najboljših udeležencev v zadnjih letih je imela ekipe 7-10 članov)
in spremljevalnem kombiju. Če torej seštejemo stroške letalskih kart,
rent-a-car, bencin, kolesarsko opremo in oblačila, športno in redno prehrano
in precej visoko štartnino, dobimo tako visok znesek, da projekta nikakor
ne morem financirati sam.
Vsem sponzorjem, ki so se odločili podpreti moj projekt se najlepše zahvaljujem,
hkrati z njimi pa podjetju SI SPORT d.o.o., katerega pomoč pri projektu
RAAM 2003 je neprecenljiva. Hvala! Upam, da se bom vsem uspel zahvaliti
tudi z odličnim rezultatom in končati RAAM na stopničkah za zmagovalce!
