Brevet ali z drugim imenom »Randonee« je organizirana ekstremno dolga kolesarska vožnja. Kolesarji, ki se jim v tej disciplini lahko reče Randonneurji, potujejo po določeni, toda neoznačeno trasi (dolžine od 200 do 1.400km), skozi določene kontrolne točke in morajo zaključiti vožnjo znotraj določenega časovnega limita. Ti časovni limiti so sicer zahtevni, vendar dovoljujejo vožnjo v udobnem tempu – torej ni nobene zahteve, da bi se kolesarilo z dirkaško hitrostjo ali da bi se uporabljale taktike s cestnih kolesarskih dirk.

Randonee je francoska beseda, ki se lahko prevede z »dolgo potovanje«. Brevet pa pomeni potrdilo in se nanaša na kontrolni kartonček, ki ga randonneurji nosijos seboj in morajo biti požigosani na kontrolnih točkah.; nanaša pa se tudi na dogodek sam, to je certificirana vožnja.

Randonneurji ne tekmujejo z drugimi kolesarji. Randonee je test vzdržljivosti, samozadostnosti in kolesarskih sposobnosti posameznika. Kolesarji morajo s seboj nositi oblačila za različne vremenske razmere, rezervne dele in orodje za morebitna popravila kolesa. Breveti mnogokrat vključujejo nočno vožnjo, v takih primerih morajo biti kolesa opremljena z lučmi za nočno vožnjo, rezervne žarnice, baterije in reflektivna oblačila (ki se svetijo v temi). Breveti ne zahtevajo nobenih posebnih koles, običajno se uporabljajo dirkalna kolesa ali hitra touring kolesa. Kolesa imajo običajno nastavke kot sta prtljažnik in blatniki.

Tipi brevetov:

Klasične dolžine brevetov so 200, 300, 400 in 600km (obstajajo pa še daljši 1.000 in 1.200km dolgi breveti). V enem letu opraviti vse štiri tipe brevetov pomeni opraviti »serijo« in tisti randonneur, ki to opravi dobi naziv »Super randonneur«. Da se kvalificirajo za Paris-Brest-Paris, morajo randonneurji opraviti celotno serijo v istem letu kot poteka PBP.

Časovni limiti za posamezne tipe brevetov so:

200K – 13,5 ur
300K – 20 ur
400K – 27 ur
600K – 40 ur
1000K – 75 ur
1200K – 90 ur (ali 80 ali 84 ur po lastni izbiri)
1400K – 116ur 40minut (ali 105:16 ali 93:20 ur po lastni izbiri)

vir: Wikipedia

Prvic se je dirka Pariz-Brest-Pariz odvila daljnega leta 1891, kar 12 let pred prvim Tour de Francem. 1.200 km dolga dirka je najstarejša cestna kolesarska dirka, ki se danes še vedno odvija v rednih intervalih – vsaka štiri leta. Zacne se ne SV strani francoske prestolnice, potuje 600 km do pristaniškega mesta Brest in se vrne po isti trasi. 90-urni casovni limit poskrbi za to, da le dobro pripravljeni in dovolj srcni kolesarji zaslužijo prestižno medaljo »PBP Finisher« in njihovo mesto je vpisano v veliko knjigo vseh, ki so prevozili dirko od njenega zacetka do danes. Od zacetka je bila dirka namenjena kolesarjem profesionalcem, v sredini 20. stoletja pa se je razvila v »randonnee« oz. »brevet« z merjenjem casov za najboljše kolesarje amaterje oz. rekreativce.

Leta 1891 je bila organizirana ekstremno dolga dirka Bordeaux – Paris, ki je s svojimi 572 km povzrocila velik interes publike in prodaja casopisov v dneh pred in po dirki je zrasla v nebo. Urednik casopisa Petit Journal g. Pierre Griffard, tudi sam kolesarski navdušenec, se je odlocil organizirati še težjo dirko in za poletje 1891 je bila napovedana dirka PBP dolga 1.200 km. Vsak od kolesarjev je lahko imel pomoc desetih placanih pomocnikov, ki so bili razporejeni po progi (le redki dobro sponzorirani tekmovalci so si to pomoc lahko v resnici privošcili). 6. septembra 1891 se je 206 hrabrih kolesarjev podalo v neznano, saj so mnogi govorili, da cloveško telo ne bo preneslo takega napora. Prvi je med legende PBP vstopil zmagovalec Charles Terront po 72 urah vožnje. Skoraj polovica udeležencev je dirko zakljucila v naslednjih dnevih. Poleg denarnih nagrad do 17. mesta, so vsi, ki so dirko koncali, prejeli spominsko medaljo z vgraviranimimenom in casom. Tako je bila rojena legenda PARIS-BREST-PARIS.

Naslednje dirke so se odvijale vsakih 10 let, kar naj bi odražalo tudi težavnost dirke same. Dirka se je odvila še v letih 1901, 1911, 1921, 1931, 1948 in 1951. Zmagovalec druge dirke leta 1901 je bil Maurice Garin, ki je kasneje zmagal tudi prvi Tour de France v zgodovini leta 1903. z drugo dirko so se tekmovalcem – profesionalcem pridružili tudi amaterji oz. rekreativci. Le-tem pa so leta 1931 prepovedali start, zato je vstopil Audax Club Parisien – ACP (ki še danes organizira dirko) in je organiziral 1.200 kilometrski »brevet« oz. preizkušnjo za amaterje. Zanimivost dirke profesionalcev tega leta je, da se je koncala s sprintom peterice izmucenih kolesarjev na velodromu v Parizu, ki ga je dobil Avstralec Hubert Opperman. Tega leta je PBP koncala tudi prva dama in sicer gdc. Paulette Vassard s casom 93 ur. Konkurenti ACP Union des Audax Parisiens (UAP) so en dan kasneje organizirali randonneur PBP, v katerem se je vozilo stalno v eni skupini - po principu vsi za enega, eden za vse. Skupina je prispela v Paris 85 ur po startu. Uap je organizirala PBP Audax vsakih 5 let po letu 1951.

Leta 1951 je bilo zadnje leto, ko je bila PBP organizirana kot dirka za profesionalce. Kljub deževnemu vremenu je bila dirka zelo hitra, saj se je veter v hrbet ob prihodu prvih v Brest obrnil za 180° in nazaj grede so kolesarji imeli ponovno veter v hrbet! Zmagal je Francoz Maurice Diot s casom 39 ur, po tem, ko je v predmestju Pariza galantno pocakal menjavo kolesa konkurenta Mullerja in ga na velodromu Parc des Princes odsprintal za nekaj cm. Po letu 1951 je bilo še nekaj poskusov organizirati dirko profesionalcev, vendar je bil interes le-teh vse manjši zaradi vecje lukrativnosti sezone Post Tour kriterijev v Franciji in drugih kolesarsko razvitih državah Evrope.

Tako je Audax Club Parisien nadaljeval z organiziranjem »randonneurske« preizkušnje, ki je bila organizirana v letih 1934, 1948, 1951, 1956, 1961, 1966, 1971, 1975, 1979, 1983, 1987, 1991, 1995, 1999 in 2003. V letih 1961, 1966 in 1975 so se zgodile nesrece s smrtnimi žrtvami, zato se je organizator odlocil, da zapusti staro traso po »Veliki zahodni cesti« N12 in nastala je današnja trasa dirke po bolj mirnih podeželskih cestah, ki pa je bolj hribovita. Leta 1979 so uvedli še eno novost – kvalifikacije za PBP, na start se je lahko podal le kolesar, ki je v istem letu opravil s serijo Super Randonneur (breveti 200, 300, 400 in 600km). Start so zaradi gnece na cestah prestavili iz osrcja Pariza v predmestje St. Quentin-En-Yvelines, cas starta pa iz istega razloga v nocne ure. PBP je postala najbolj množicno obiskana tovrstna preizkušnja na svetu – v letu 1999 je bilo 3.573, v 2003 pa kar 4.184 udeležencev iz 25 držav, prvic je bilo število tujcev vecje od števila sodelujocih Francozov. Cilj je doseglo kar 85,2 % udeležencev.

Kljub temu, da so se mnoge okolišcine spremenile skozi leta, izziv ostaja isti, kolesar na svojem kolesu poskuša doseci nemogoce – kar najhitreje prevoziti 1.200km v borbi s kilometri, dežjem, vetrom, pripeko, vzponi in spusti. Dirka je vsekakor ekstremno težka in ni prav za vsakega. Zato pa vsak PBP postreže s svojimi zgodbami o pogumu, zlomu in zmagi nad samim sabo in od tod tudi legendarni status dirke.

Tako kot ima tekmovalno kolesarstvo svojo etiko (npr. da se ne napada, ko ima nasprotnik defekt), tako ima nepisana pravila tudi randonneurska vožnja:

1) Predvsem bodi vljuden, torej uvideven do drugih. Agresivnost, ki ima svoje mesto v tekmovalnem kolesarstvu, le-tega nima v randonneurskem načinu vožnje. Poskusi biti ambasador kolesarstva na splošno, svojega kluba in svoje države.

2) Če si nekaj časa vozil v manjši skupini in so se vsi izmenjevali na čelu skupine in narekovali tempo, poskusite zaključiti brevet skupaj. To naj bi vključevalo tudi postanke ob defektih (razen če ima kolesar veliko defektov zaradi starih plaščev ali neprimerne opreme).

3) Napadanje NI del tega športa! Če kdo odpade od skupine, ker ne more več zdržati tempa skupine, naj bo temu tako. Toda nenadna pospeševanja z namenom, da bi se »otresel« ostalih kolesarjev, ni vljudno. Iz istega razloga na brevetu ni zaključnega sprinta: vsi kolesarji v skupini so razvrščeni na istem mestu in z istim časom. (Medtem ko na kolesarski dirki potreba po določitvi zmagovalca zahteva kompleksno opremo s katero se določi zmagovalca, včasih samo za nekaj mm.)

4) Izogibaj se nevarnim situacijam. Upoštevaj pravila organizatorja. To pomeni tudi upoštevati cestno prometne predpise – upoštevaj stop znake in rdeče luči! Vozi v skupini le s kolesarji, ki sodelujejo na brevetu. Če vašo skupino dlje časa spremlja avto, posebej ponoči, pomeni, da je nekaj narobe – če se najdeš v spremljavi ilegalnega spremljevalnega vozila, se odpelji naprej ali ga pusti predse, nikakor pa ne ostani v ilegalno spremljani skupini. Kazen, ki je predvidena za tak prekršek, bo več kot le izničila prednost, ki jo imaš z vožnjo v taki skupini.

5) Obnašaj se prijateljsko do prostovoljcev in sodnikov. Poslušaj njihova navodila. Zahvali se jim za njihov trud in čas. To ti vzame le sekundo ali dve. Brez njih ne bi mogel sodelovati na tem lepem brevetu.

6) Zaključi brevet! Cilj je izvesti najboljšo možno vožnjo v danih okoliščinah. Voziti prehitro in kasneje odstopiti, ker ne moreš doseči svojega želenega časa, je najhujša napaka.

Ta pravila veljajo za randonneurstvo na splošno. Zabavaj se, vozi hitro, če ti to paše, preizkušaj svoje sposobnosti in sposobnosti drugih, toda zapomni si – TO NI DIRKA!

3. april 2010 (sobota) , start ob 8.00

200KM brevet v Kopru (organizira Kolesarska sekcija Obalnega planinskega društva Koper)
Kontaktna oseba: MARKO VIDMAR 041/373-070
Startnina: 10€ (z medaljo 20€).

TRASA:
Start KP, po glavni cesti do Podgorja-kontrola v gostilni Pod Slavnikom, D. meja-mednarodni prehod,Vodice, Lupoglav, spust, pred Labinom DESNO za Pazin,Gračišče-kontrola 106 km, Pazin, Karojba levo, NoviGrad, Umag-kontrola 168 km na OMV, desno za Plovanijo, D.meja, Portorož, Koper
Vsega 203 km cca 2300 višincev.
Postavljeni limit je 13,5 ur.

Potna knjiga: http://opd.si/wp-content/uploads/2008/03/roadbookbrevet-200-istra.pdf
Zemljevid: http://opd.si/wp-content/uploads/2008/02/brevet200_istra.jpg
PRIJAVE TUKAJ!

24. april 2010 (sobota, start ob 7.00) 300km

Kontaktna oseba: MARKO BALOH 041/437-734
Startnina: 10€ (z medaljo 20€).

TRASA:

ČRNUČE-ŠENTJAKOB-KAMNIK-TUHINJ-VRANSKO-VEL.PIREŠICA-VOJNIK-SLOV.KONJICE-POLJČANE-PODPLAT-ATOMSKE TOPLICE-BIZELJSKO-BREŽICE-NOVO MESTO-IVANČNA GORICA-GROSUPLJE-PANCE-ZALOG-ŠENTJAKOB-ČRNUČE

Dolžina: 317 km, 2.300m višincev

Postavljeni limit je 20 ur.

Potna knjiga - road book: TUKAJ

Prijave na: E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript
z naslednjimi podatki:
- ime in priimek
- leto rojstva
- naslov
- e-mail
- GSM številka

28. maj 2010 (petek, start ob 20.00) 400km 

Kontaktna oseba: MARKO BALOH 041/437-734
Startnina: 15€ (z medaljo 25€).

PREDVIDENA TRASA:
JEŽICA - MEDNO - GOSTEČE - ŽELEZNIKI - PETROVO BRDO - MOST NA SOČI - TOLMIN - SOLKAN - NOVA GORICA - ŠTANJEL - DIVAČA - KOZINA - ILIRSKA BISTRICA - KNEŽAK - UNEC - BLOŠKA POLICA - NOVA VAS - RIBNICA - DVOR - ŽUŽEMBERK - IVANČNA GORICA – GROSUPLJE – PANCE – ZALOG – ŠENTJAKOB - JEŽICA
Postavljeni limit je 27 ur.

Potna knjiga - road book: TUKAJ

Prijave na: E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript
z naslednjimi podatki:
- ime in priimek
- leto rojstva
- naslov
- e-mail
- GSM številka

12. junij 2010 (sobota, start ob 6.00)  600km

Organizira Kolesarska sekcija Obalnega planinskega društva Koper
Kontaktna oseba: MARKO VIDMAR 041/373-070

PREDVIDENA TRASA:
KP – GO – Vršič – LJ – Črnomelj - in nazaj v KP skozi Ribnico in Postojno
Postavljeni limit je 40 ur.

Potna knjiga in zemljevid bosta objavljena naknadno na: http://opd.si/  

28. julij 2010 (sreda, start ob 5.00) 300km

Organizira Randonneurs Slovenija
Kontaktna oseba: ZDENKO HOVNIK 041/740-321
Startnina: 10€ (z medaljo 20€).

PREDVIDENA TRASA:
LJ. DOLGI MOST – VRHNIKA – LOGATEC – KALCE – IDRIJA – MIST NA SOČI – TOLMIN – BOVEC – VRŠIČ – KRANJSKA GORA – BEGUNJE – TRŽIČ – KOKRICA – CERKLJE NA GORENJSKEM – MOSTE - KAMNIK – DOMŽALE – ŠENTJAKOB – FUŽINE – CESTA 2. CESARJEV – LJ. DOLGI MOST
Postavljeni limit je 20 ur.

Prijave na: E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript z naslednjimi podatki:
- ime in priimek
- leto rojstva
- naslov
- e-mail
- GSM številka
 

25. september 2010 (sobota, start ob 8.00) 200km brevet za zaključek sezone

Organizira Randonneurs Slovenija
Kontaktna oseba: MARKO BALOH 041/437-734
Startnina: 10€ (z medaljo 20€).

TRASA:
Črnuče-Šenčur-Moste-Kamnik-Črnivec-Nazarje-Gorenje-Polzela-Vel. Pirešica-Babno-Levec-Prebold-Trbovlje-Izlake-Moravče-Domžale-Št.Jakob-Črnuče.
215km in 1940m višincev
Postavljeni limit je 13,5 ur.

Prijave na: E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript
z naslednjimi podatki:
- ime in priimek
- leto rojstva
- naslov
- e-mail
- GSM številka

Termini brevetov se določijo do konca novembra leto prej, v dogovoru z Markom Balohom, predstavnikom Randonneurs Mondiaux (RM) za Slovenijo. V začetku decembra se termine pošlje RM v potrditev in uvrstitev v koledar BRM (Brevets Randonneurs Mondiaux).

Za organizacijo breveta je potrebno nekaj dobre volje, precej časa, nekaj pomočnikov za startne/ciljne aktivnosti in za časovne postaje in to je to. Trasa mora biti dolga 200+ km (torej 200km ali nekaj km več, recimo do 230), ali 300km (do 340km) ali 400km (do 450km) ali 600km (do 650km). Po trasi mora biti narejen natančen Road Book oz. Potna knjiga z natančno opisano progo in izmerjenimi dolžinami med posameznimi odcepi na trasi.

Vsekakor ni dovolj le en pregled trase, ampak je Road Book potrebno pregledati večkrat, ker je to edini smerokaz za udeležence po katerem morajo najti pot do časovnih postaj in do cilja. Zaradi morebitnih ovir na progi se priporoča zadnji ogled trase in morebitni popravki v Road Book v zadnjem tednu pred brevetom. Na posebnosti na trasi se nato udeležence opozori pred startom. Kartončke za žigosanje na časovnih postajah se lahko da izdelati po pripravljenem obrazcu ali pa se originale s strani RM naroči pri Marku Balohu, najbolje že konec leta, ko se brevet prijavi v koledar BRM.

Pred startom je treba v kartončke vpisati podatke o brevetu, razporeditev časovnih postaj, čase odprtja in zaprtja postaj, podatke o udeležencu, vpiše se podatek o času odhoda udeleženca s starta, doda se podpis kontrolorja in žig organizatorja. Na časovnih postajah je potrebno vpisati čas prihoda, kontrolor se podpiše in odtisne žig, časovne postaje morajo biti odprte (torej morajo čakati udeležence do določene ure) vnaprej določen čas. Natančna lokacija časovne postaje je vpisana v Road Book, dovoljeno si je pomagati tudi z zunanjimi oznakami (puščice na cesti oz. na tablah ob cesti).

Ob prihodu v cilj se vpiše čas prihoda na zaključno postajo, doda se podpis kontrolorja in žig. Nato se vpiše ali udeleženec naroča spominsko medaljo (le-te se kasneje naroči pri RM). Tudi če je ne naroči, se mora udeleženec zraven podpisati. Iz podatkov na kartončkih se izdela Excelovo tabelo o brevetu, ki se jo skupaj s kartončki odda oz. pošlje Marku Balohu, ta pa tabelo pošlje (po potrebi oz. na zahtevo RM pa tudi kartončke) predstavniku BRM, da preveri podatke.

Startnina naj bo v minimalnem možnem znesku, priporočamo, naj ne bo višja od 10€. Dobrodošlo je, da organizator na cilju pripravi okrepčilo za udeležence, kjer je mogoče je priporočljivo, da so tudi časovne postaje na lokacijah, kjer se da napolniti bidone s tekočino, kupiti dodatno prehrano, okrepčati se (npr. bencinske črpalke, trgovine, okrepčevalnice).

Organizator ima do Randonneurs Slovenija (RS) naslednje finančne obveznosti:
-    plača del letne članarine RM (zaenkrat 20€, ko bo več organizatorjev, se ta znesek zniža),
-    za naročene medalje se s strani udeležencev pobere po 10€ in se jih preda RS,
-    od pobrane startnine se RS za stroške kartončkov, poštnin in homologacije preda 2€/udeleženca.


To je minimalno vse, za kakšno informacijo več pokličite predstavnika RM za Slovenijo Marka Baloha na 041/437-734 ali pošljite e-mail na E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript .

SON osni dinamo

 Tehnični podatki:
•    napetost: 6V / 3W po standardu StVZO
•    velikost platišča: 26″ - 28″ (izvedba 20R za platišča 16″ - 20″)
•    izkoristek: 65% pri 15 km/h
•    poraba v praznem teku: 0,5W pri 15 km/h
•    tip rotorja: Neodim-Železo-Bor, 26-polni
•    konektor: ploščat dvo-polni, nepolariziran
•    vklop/izklop: stikalo v prednji svetilki
•    ležaji: žlebasti kroglični ležaj 629 2RS1
•    ohišje pesta: Aluminij 6012, poliran
•    število naper: 36 ali 32
•    teža: 580g brez vpenjalne osi (20R zgolj 390g)
•    garancija: 5let garancije

Zakaj dinamo?

Dinamo omogoča integriran sistem razsvetljave, ki ni odvisen od eksternega izvora napetosti za polnjenje baterij oz. akumulatorjev. Integriran sistem razsvetljave kolo približa ostalim prevoznim sredstvom, ki sama generirajo energijo za razsvetljavo, kot so avtomobili in motorna kolesa. Kolo opremljeno z dinamom (generatorjem napetosti) ima razsvetljavo zmeraj na razpolago, ne glede na zunanje faktorje, kar vzpodbuja uporabo kolesa ne glede na čas v dnevu.
Sam sem se pa začel zanimati za tale dinamo, ko sem na kvalifikacijah za dirko PBP 2007 v Nemčiji opazoval kako močne luči ponoči uporabljajo moji nemški »sotrpini«. Ko so mi nekateri izmed njih še potrdili, da je trenje oz. upor dinama praktično ničen, sem se odločil, da moram zadevo prej ali slej imeti. To mojo odločitev so še potrdili problemi, ki sem jih imel na sami dirki PBP, ko sem zaradi defektov sredi noči ostal sam in odvisen od svoje »brljivke« na baterije. Zaradi slabe luči sem samo v eni časovni postaji pridelal več kot pol ure zaostanka za vodilno skupino, ki bi jo podnevi verjetno lahko nadoknadil. Na spustih sem se namreč lahko vozil le s polžjo hitrostjo manj kot 20km/h, kjer bi se z dobrimi lučmi lahko normalno in brez poganjanja peljal vsaj 40km/h!

Zakaj SON?

Schmidt osni dinamo ali SON (Schmidt’s Original Nabendynamo) je dinamo z izredno nizkim trenjem (dinamo v pestu), popularen predvsem med resnimi kolesarskimi popotniki, kolesarji, ki uporabljajo kolo za vsakodnevni prevoz na delo ali v šolo in tudi med kolesarji oz. randonneurji, ki opravljajo svoje preizkušnje oz. brevete tudi ponoči. Je tih, zanesljiv in bo čisto realno gledano, vzdržal tudi 50.000km brez vzdrževanja. SON povzroča dosti manjše trenje od konkurenčnih generatorjev in ima pet letno garancijo.

Več informacij o SON osnem dinamu najdete pri uvozniku za Slovenijo: http://www.udobnoposvetu.si/dodatna-oprema/son-osni-dinamo

in na strani proizvajalca
http://www.nabendynamo.de/

Busch & Müller luči

Najpomembnejša tehnična lastnost Busch & Müller IQ-TEC svetil (tako baterijskih, kot tistih za dinamo) je povsem na novo razvit in oblikovan reflektor z integriranim hlajenjem. Svetloba prihaja iz močne LED diode, ki predstavlja indirektni vir, zato v sredini luči ni videti žarnice ali diode. Busch & Müller to ponazarja že s sloganom na embalaži: “nothing but light”. To je natančno to, kar kolesar ponoči dejansko izkusi: uporabno osvetljeno območje svetil s tehnologijo IQ, je enakomerno osvetljeno v celotnem obsegu in je do dva krat večje v primerjavi s klasičnimi reflektorji.

Idealna kombinacija s SON dinamom , so Busch&Müller luči. Najnovejši izdelek je LUMOTEC IQ Fly s svetilnostjo 40 luksov.

LUMOTEC IQ LED FLY

Naprednejša kolesa že vrsto let v svoji opremi vključujejo svetila Busch&Müller LUMOTEC, saj le-ta veljajo za najboljše med dinamo lučmi v kolesarski industriji. Njihove bistvene lastnosti so povečanje varnosti kolesarja v prometu, zanesljivost in preprostost uporabe.

Svetilko LUMOTEC IQ Fly lahko napaja vsak običajen 6V dinamo. Tudi LUMOTEC IQ Fly je na voljo v različici z že poznanimi funkcionalnostmi za udobje in varnost, ki smo jih že vajeni pri izdelkih podjetja Busch & Müller: kondenzatorska tehnologija, ki omogoča, da svetilka sveti tudi v mirovanju (brez baterij) in/ali samodejni vklop/izklop (za osni dinamo) s svetlobnim tipalom.

Občutljiva “leteča” svetilka, je zaščitena z ojačanim okvirjem. Njena oblika in dvojno prilagajanje sta edinstveni – optični dodatek kolesu!
•    odlična osvetlitev poti
•    optimalna svetilnost do 40luksov z CAD dodelanim reflektorjem
•    svetilo funkcijsko ločeno od kontrolne enote
•    se lahko pritrdi na vsako kolo
•    na razpolago je več pritrditvenih dodatkov
                                                                                        ***
Zaradi že opisanih problemov na PBP 2007 sem se odločil, da osnem dinamu in luči Lumotec IQ Fly dodam še luč na baterijsko napajanje za primere, ko ponoči na cesti ostanem sam:

LUMOTEC IXON IQ

IXON IQ uporablja 4 klasične akumulatorje (2.100 mAh), ki zadostujejo za pet ur delovanja s svetilnostjo do 40 luksov. Teh 40 luksov je izmerjenih 10 metrov vstran od luči in ne zgolj direktno pred njo. Z Eco/city načinom se lahko IXON IQ preklopi v varčno delovanje s svetinostjo 10luksov in v tem primeru ena polnitev akumulatorjev zadošča za 20 ur delovanja.

•    varčna visoko-zmogljiva LED z do 100,000 ur delovanja
•    svetla bela svetloba s Xenon efektom
•    najsodobnejša krmilna elektronika z 90% učinkovitostjo
•    integriran sistem hlajenja
•    indikator kapacitete in stanja polnjenja
•    potrebuje zgolj 4-5ur za polnjenje akumulatorjev
•    stikalo z dvema pozicijama:
    o    High-Power način: 40 lux (5 ur)
    o    City-Eco način: 10 lux (20 ur)
•    varno delovanje:
    o    preprečuje prenapolnjenost akumulatorja
    o    kontrola baterije proti neželjenemu polnjenju
•    nastavek za krmilo s quick-lock mehanizmom (rotacija in pomik), hitra odstranitev svetilke
•    opcija: 4 dodatni Ni-MH akumulatorji (2.100mAh)
•    opcija: priložen polnilec

Več informacij o lučeh Bosch & Muller najdete pri uvozniku za Slovenijo:
http://www.udobnoposvetu.si/dodatna-oprema/busch-muller-luci

in na strani proizvajalca
http://www.bumm.de/

AirZound 3 - najglasnejša kolesarska troblja

Pozabite na kolesarski zvonec, ki ga v mestnem vrvežu nihče ne sliši. S trobljo AirZound III (tretje generacije), boste tudi na kolesu lahko opozorili nase. Bodite enkovredni z ostalimi udeleženci v prometu!

•    najglasnejša kolesarska troblja oz. zvonec
•    brez baterij ali vložkov
•    napolni se s kolesarsko tlačilko
•    nastavljiva jakost
•    eno polnjenje zadostuje za več kot 30 trobljenj ali 80 opozoril
•    izredno lahka - tehta manj kot 100g!
•    primerna za vsa kolesa

Vsekakor zelo primerna za nevarne situacije, kjer želite opozoriti nase. Pa tudi za nekultivirane voznike, ki vas garantirano ne bodo mogli preslišati. Prav zaradi slednjega se že veselim, da bom imel zadevico priložnost preizkusiti! Poročilo sledi…

Več informacij o troblji AirZound3 najdete pri uvozniku za Slovenijo:
 http://www.udobnoposvetu.si/dodatna-oprema/airzound-3-najglasnejsa-kolesarska-troblja
 

E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript
Marko Baloh tel. 041/437-734