Kaj trenutno počnem, poleg službe in papirologije v povezavi z rekordom (treba je urediti vse papirje tako za UMCA, kot za Guinnessovo knjigo rekordov)? Če verjamete ali ne, uspe mi ujeti tudi kako urico (ali malo več) za trening s kolesom...
No, zadeva, ki jo napovedujem že približno eno leto (o njej pa razmišljam že precej bolj dolgo) končno dobiva bolj konkretne obrise. Ne vem koliko imate sicer tisti vikend raznih dirk in maratončkov, če ne drugače ponoči ste sigurno FREI, torej
za vikend 6.-7. septembra VABLJENI vsi na hipodrom v Lenartu v Slovenskih Goricah!
V odgovor tistim, ki me (naju) sprašujejo zakaj v Schotzu nisva postavila svetovnega rekorda. Potrebni pogoji so bili izpolnjeni – forma obeh z Juretom je na zavidljivi ravni, vreme je bilo suho (no, malo nam je ponagajal veter v nedeljo, ampak to bi se dalo prebroditi), ne prevroče, ne premrzlo (ponoči), edino kar je manjkalo je bilo sodelovanje ekip.
Zadnji letošnji brevet (vsaj uradni) je za nami. Prvi zaključek (zame) je, da je avgustovski termin »mimo«, saj nas je bilo na startu le 15 randonneurjev. Glede na lanskih septembrskih 50+ sem res pričakoval večjo udeležbo. No ja, na napakah se učimo…
Marko in Jure sta z roko v roki prišla skupaj skozi cilj po 24 urah in 45 sekundah. Prevozila sta 95 krogov, kar znese skupaj 939,36 kilometrov.
Ostalo naj povedo slike.
