Pa smo tam...
02.
junij 2002
…pred
startom prve zame pomembne dirke v sezoni, to je Silberreiher
Trophy 2002. Lani sem ob svojem prvem nastopu na ekstremni
kolesarski dirki presenetil vse, tudi sebe, z drugim mestom
za svetovnim podprvakom v 24-urni kronometrski vožnji Herbertom
Menewegerjem in z prevoženimi 912,5 kilometri (Slovenski
rekord v 24-urni vožnji ob dovoljenem zavetrju). Letos je
moja želja seči še eno stopničko višje… Najprej pa nekaj
o tem kaj se je dogajalo do sedaj.
Po
dolgi in prehladni zimi, z vse prekratkimi dnevi, smo končno
dočakali prve "poletne" dneve. Kaj to pomeni?
Predvsem to, da prideš domov iz službe, oblečeš kratke hlačke
ter dres in že si na treningu. Precej manj zamudno, kot
vsakodnevno razmišljanje o tem, kaj obleči - tanke ali debele
galoše, dva ali tri dolge drese, zimsko ali malo manj toplo
kapo…, nazadnje si pa vedno ali preveč ali premalo oblečen!
Torej,
zimo sem nekako preživel. Zaradi kratkih dni sem na cesti
treniral predvsem preko vikenda, med tednom pa na ergometru.
Spomladi sem dobro zastavil, za trening (solidno) odpeljal
nekaj dirk v Istri (Otvoritvena dirka v Poreču, Jadranska
magistrala..) in bil na dobri poti do odlične forme. Na
žalost se je spet pokazala resničnost pregovora, da "vse
lepo kratko traja". V začetki aprila sem se nalezel
angine, ki se je razvila v močno bronhialno astmo. Nisem
imel druge izbire, kot počivati dokler se bolezen ne poleže.
To je pomenilo 20 dni brez treninga in kakih 2.000 kilometrov
manj od načrtovanega.
Po
kakšnem tednu počasnejših in kratkih treningov, sem trening
v maju zastavil odlično. Zahvaljujoč praznikom sem imel
čas povečati tudi dolžino treningov in po dobrih dveh tednih
se počutim odlično. Maja bom prevozil več kot 3.000 kilometrov,
potem pa en teden počitka in na start Silberreiher Trophy-ja.
Z rezultatom se ne bom obremenjeval, ampak bom poskusil
uživati kar se da (če bo to vreme dopuščalo, saj v primeru
dežja ne bi mogel govoriti o kakšnih užitkih). Moj cilj
je izboljšati svoj slovenski rekord v 24-urni vožnji ob
dovoljenem zavetrju, kar bi moralo zadoščati tudi za najvišje
uvrstitve. Če bolezen ni pustila večjih posledic na moji
vzdržljivosti, tudi za zmago…
Letos
bo malo lažje zato, ker bo dirkal tudi prijatelj Jure Robič,
s katerim bova lahko v ključnih trenutkih dirke združila
moči. Upava, da bo najina pripravljenost dovolj tudi
za uvrstitev na dve najvišji stopnički dirke…