.:: www.markobaloh.com ::.






















Zdravje,Alpe,treningi za PBP, Gardaland, Avtor: Marko, Datum: 03/08/07
Ne morem verjeti, da je julija že konec! Moj julij se je začel z obiskom pri specialistki pnevmologinji, ki ni ugotovila nič posebnega – pljuča so bila BP, enako tudi UZ srca. Izgleda, da je na RATA šlo »le« za malo hujši astmatični napad, kot bi me astma vsake toliko časa »brcnila v rit« in me spomnila, da sem še vedno astmatik.

Od zdravnice sem torej dobil zeleno luč za trening, pa sem vseeno bolj slabo treniral zaradi viroze. Ta me sicer ni poloćila v posteljo, sem pa izkašljal kar nekaj sluzi, suh kašelj pa me draži tudi danes. Klub temu sem testiral formo na dveh dirkah. Na Soriško planino se mi je pavza precej poznala, saj nisem mogel priti niti med prvih 10 absolutno. Seveda tudi dan kasneje na Maratonu Alpe ni bilo idealno, sem bil pa kljub vsemu blizu odlični uvrstitvi. Na Pavličevo sedlo sem namreč prišel le nekaj sekund za skupino Udoviča, ti so kasneje ujeli vse razen vodilne dvojice in se borili za 3. mesto. Jaz pa sem v Logarski dolini dobil 2 defekta in za nameček prerezal plašč tako, da sem moral do cilja po skoraj prazni gumi, zračnica je namreč pogledala skozi plašč, če sem jo napumpal preveč.


En teden kasneje sem upihnil 40. svečko na torti, pa ni treba skrbeti – depresija me prav nič ne grabi. Prvič niti nimam časa, drugič dokler se na biciklu lahko kosam z pol mlajšimi od sebe, mi še ni hudega, nenazadnje so pa tu otroci, ki me pomlajujejo (kadar mi ne delajo sivih las….
Nekateri kolesarski navdušenci smo se tudi na žur v Posavec odpravili kar s kolesi:



Evo še en šport, pri katerem bi znal biti uspešen:


Mega svečka za MEGA rojstni dan:


Navkljub suhemu kašlju, ki me še vedno draži, sem moral pojačati treninge, saj se dirka PARIZ-BREST-PARIZ hitro bliža. 21.7. sem se pridružil prijateljem iz KK TURBO M na kraljevski etapi Ljubljana-Idrija-Tolmin-Bovec-Vršič-Završnica, kjer mi je šlo že zelo dobro. Na Vršič se je sicer našel močnejši od mene (Trček), drugače pa je bil trening odličen (230 km). V sredo 25.7. sem kilometražo še malo podaljšal. Najprej smo se z nekaj prijatelji dogovorili za krog Lj-Črnivec-Pavličevo sedlo-Jezersko-Lj, po menjavi bidonov doma pa sem se priključil še Dolski rundi. Letelo je kar fino, mene pa so malce čudno gledali, ko sem se od Zagorja naprej potuhnil v zavetrje skupine. Kot vedno sem se prilagajal svojemu počutju in na dolgem treningu vzdržljivosti mi res ni bilo treba delati anaerobnih intervalov… Na koncu sem se zmenil še za kratko regeneracijo z Irmo in Ergomo je pokazal 270 prevoženih km in 2.580m višincev v 8 urah in 6 minutah vožnje (povprečna 33,3km/h). Podaljšani vikend je bil namenje družini – odpeljali smo se na Lago di Garda in tam s prijatelji družino Perčič preživeli nepozabni vikend. Seveda si s Tomažem nisva mogla kaj, da ne bi v soboto zgodaj zjutraj (start ob 5.20h) s kolesi obkrožila jezera – novih 145km na kontu.






Če bo le zdravje zdržalo in kašljanje potihnilo bo forma za PBP prava. Še na par klancev ga pohodim in še dva dolga treninga (~ 300km) in to je to. Ja, kljub malemu zatišju pri dirkah, me mediji niso pozabili. V tedniku DRUŽINA je bil dne 19.7. lep članek z naslovom »Najprej družina, potem kolo«, pripravlja se tudi članek za Štajerski tednik. Jaz pa poleg navijanja obratov za PBP razmišljam tudi o projektih za sezono 2008…


Astma je pokazala zobe..., Avtor: Marko, Datum: 05/07/07
Tokrat se ne bom preveč razpisal, prvič, ker imam bolj malo časa, drugič pa, ker spomini na RATA pač niso nič bleščeči.

Že sama priprava na dirko je bila bolj tako-tako, zaradi rane na zadnjici, ki mi je preprečevala trening. Sem se pa praktično brez treninga udeležil Maratona Franje, kjer mi je šlo (predvsem na Kladje) full dobro in zato sem bil pred dirko zmerni optimist. Dan pred dirko smo prispeli v Nauders, se udeležili sestanka ekip z organizatorji in tam razčistili nekaj detajlov o poteku dirke. Predvsem nas je (upravičeno, kot se je pokazalo kasneje) zanimalo, kako bo organizator kontroliral ali vsi kolesarji vozijo po predvideni trasi, ki je na dveh koncih imela možnost precejšnjega pokrajšanja proge (10-15km vsakič). Zatrdili so nam, da bo tam stalno kontrolor (oz. sodnik) in da goljufanje ne bo mogoče. Pomirjeni smo povečerjali porcijo špagetov in ker sem vedel, da me naslednji dan čaka prečuta noč, sem precej zgodaj legel spat.

Z navijači pred startom:


Na startu je vladala običajna nervoza, organizatorji so me pozabili dati med favorite (kar mi načeloma kar ustreza), se me je pa spomnil lanski zmagovalec Lindner, ki je zmagal tudi ob moji zadnji udeležbi leta 2002 (bil sem 2.), ki je prišel do mene in mi povedal, da sem njegov glavni konkurent za zmago. Kot običajno je bil Lindner tisti, ki je pospešil takoj v vznožju Stelvia. Jaz sem malo potestiral noge in ga nekaj kilometrov sledil, vendar sem moral priznati, da je prehiter zame in sem ga spustil naprej. Nato sem nekje do polovice klanca vozil v skupini z Zellerjem, Fischerjem in še nekim Lichteinstajncem.

Prva polovica Stalvia v soncu:


Tule je vrh, ki nas je čakal v dežju in celo malce toče:


Pa so ga tudi ti preveč »žgali« in na vrh sem prišel nekaj minut zadaj kot 5. Brez postanka sem zapel brezrokavnik in se spustil v Bormio. Že pred St Catarino sem ujel in prehitel Lichteinstajnca in Gavio prevozil v svojem tempu. Po dolini proti Aprici mi je full letelo, kakor tudi na Aprico, razen nekega dela na cesti, zaradi katerega sem se komaj prebil mimo kolone čakajočih avtov. Na spustu sem ujel Zellerja, s katerim sva se po ravnini (dokaj) složno menjala v vodstvu, ko sem v hupser skozi Tirano malce pospešil, mi ni mogel slediti. Tu se je pokazalo, da sem res najbolje ocenil svoje moči na prva klanca, saj so se ostali očitno preveč zagnali in jih je zlagoma pobiralo.

Famozni MORTIROLO:


Na Mortirolo sem se kot vsi precej namatral, vendar sem razliko do vodilnih še zmanjšal. Ko sem prišel na vrh je bil drugouvrščeni Fischer še tam, vendar sem po oblačenju za noč startal v dolino kakih 5 minut za njim. Na vzponu na Bermina Pass (32km dolžine) je začelo deževati, tako da sem si moral obleči dežno palerino in precej zmrznjen sem prišel na vrh (predvsem me je zeblo v prste na rokah in nogah). Lindner se je ravno začel spuščati, tako da sem oblekel le Gore Tex palerino in zamenjal galoše ter rokavice in se spustil za njim. Že po nekaj kilometrih sem ga presenetljivo prehitel, saj se je spuščal res po polžje. Tako je bil pred mano le še Fischer in prepričan sem bil, da ga bom prej ali slej ujel.

Deževna noč:


Na žalost se moje noge niso strinjale z mano In iz nam neznanega razloga sem kar vidno začel popuščati. Na spustu z Albula Pass me je, ko sem stal na rdečem semaforju s polno hitrostjo prehitel Nagel (sodniki??) in me je precej razjezil, tako da sem se pognal za njim in ga držal na krajši razdalji, ko je mimo priletel še motor z rezervnimi feltnami in se precej očitno vozil ob njemu oz. kar pred njim. Pa to še ni bilo dovolj, na nekem ovinku sta mi izginila izpred oči in k sreči sem pogledal nazaj desno in videl motor, kako se oddaljuje (seveda za kolesarjem) po napačni cesti. Ustavil sem svojo ekipo in sredi ceste smo začeli razglabljati ali iti po pravi poti ali iti za njima (to je bila namreč ravno ena od prej omenjenih bližnjic). Odločili smo se za edino pravilno varianto, da dirko nadaljujemo pošteno. Na žalost mi je dogodek še malo zbil moralo in ko mi je ob približevanju Davosu mimo priletel še Strasser, ki je prav začudeno pogledal zakaj se vozim tako počasi, sem se nekako sprijaznil, da to pač ni moja noč. Še vedno sem bil na 4. mestu in upal sem, da bo kriza pač minila in bom morda še koga prehitel nazaj.

Lovljenje sape in moralna pomoč ekipe na Ofen Pass:


Na žalost se je stanje le še poslabševalo, na Fluela Pass sem komaj komaj prilezel in tu so fantje že opazili, da z mojim dihanjem nekaj ni v redu, saj sem dihal kratko in sunkovito, kot »na škrge« bi rekli kolesarji, ampak tokrat dobesedno. Po spustu me je na Ofen Pass prehitel še Zeller, jaz pa sem še vedno grizel in o odstopu sploh ni bilo govora. Sem pa moral nekaj 100m pred vrhom ustavili, ulegel sem se na balanco in kar nekaj časa lovil sapo, da sem vzpon sploh lahko nadaljeval. Občutek povsem enak kot leta 2005 na RAAMu ob vzponu na Wolf Creek Pass (3.400m višine), ko sem se ravno tako moral ustaviti dvakrat in tudi takrat nisem vedel zakaj, dokler niso (po prevoženih nadaljnjih 1000km) v bolnici ugotovili, da sem dihal le na eno četrtino pljuč – ena cela polovica in polovica druge sta bili povsem »zabasani« oz. nerabni zaradi pljučnice. Ampak mi nekako še vedno nismo povezali z mojo astmo, saj sem redno vzel svoje odmerke zdravil tako pred dirko kot med dirko samo. Ob začetku vzpona na Umbrail Pass (Stelvio s švicarske strani) sem poskusil še z Ventolinom, vendar tudi to ni pomagalo. Bilo je prav neverjetno, pedala sem komajda lahko obračal, pa tudi s tako polžjo hitrostjo(~6km/h) sem se moral vsakih 300-400m ustaviti, da nalovim zraka. Jaz o odstopu še vedno nisem hotel niti slišati, ko je intervenirala višja instanca. Počila mi je špica zadnjega kolesa in med čakanjem na menjavo sem se usedel na stol. Fantje so me začeli obzirno prepričevati, da nadaljevanje nima smisla, ko sem izkašljal precej veliko krvavo kepico. To je pa zresnilo tudi mene, saj sem vedel, da me čaka še vzpon na 2.770m visoki Stelvio in vprašanje je kako bi moja pljuča reagirala na tako višino. Z zdravjem se pač ni igrati in za tisto 6. ali 7. mesto res ni bilo vredno tvegati. S precej slabo vestjo (tudi zaradi sebe, še bolj pa zaradi fantov v ekipi, ki so svoje delo opravili ODLIČNO) sem se spravil v avto, obrnili smo in se po krajši poti odpravili v Nauders, kjer me je čakala Irma z otroki. Na žalost jim tokrat ni uspelo videti uspešnega zaključka dirke, ampak odločili smo se pravilno, za dokazovanje pa bodo še druge dirke…

Z zadnjimi atomi moči (ali bi moral reči pljuč?) na Umbrail:


Zaradi precej zaskrbljujočega stanja na dirki se bom dal detaljno pregledati preden se lotim kake večje dirke. Na žalost po dveh tednih še vedno čakam na pregled pri specialistu pulmologu, ampak tudi to bom dočakal in upam, da bomo prišli do dna temu kaj se je dogajalo na RATI. Zaradi trenutnega stanja in netreniranja bom verjetno preskočil Evropsko prvenstvo v 24-urni vožnji in se poskusil dobro pripraviti na zadnjo preizkušnjo sezone dirko PARIZ-BREST-PARIZ konec avgusta.


Odstop zaradi zdravstvenih tezav, Avtor: Marko, Datum: 24/06/07
Na kratko se javljam iz Avstrije (zato manjkajo kljukice na c,s,z ), kjer smo ostali na obisku pri prijatelju Herbertu Menewegerju, daljse porocilo sledi v prihodnjih dneh. Dirko sem zacel kot je treba, z nekaj rezerve na prvih klancih, do Bermina Pass sem se prebil na 2. mesto (na spustu sem prehitel Lindnerja) in bil pripravljen, da napadem tudi vodilnega Fischerja. Na vzponu proti Davosu pa noge niso bile vec prave, najprej me je prehitel Nagel, cez nekaj km se Strasser. Na Fluela pass sem se komaj privlekel, na Offen Pass me je prehitel se Zeller. Jaz sem pa imel ze velike tezave ne le z nogami, ampak tudi z dihanjem, pred vrhom sem se moral celo ustavili, saj nisem mogel vec obrniti pedal. Seveda odstop zame ni prisel v postev, zato sem se zagrizel tudi v Stelvio (s svicarske strani). Ampak zadeva je bila obsojena na propad, saj sem se moral ustaviti vsakih nekaj 100m, da pridem do sape, pedala sem z veliko tezavo obracal z 6km/h. Ko mi je pocila spica in sem se moral usesti, medtem ko so fantje menjali feltno, smo ugotovili, da celo v mirovanju ne pridem do sape. Piko na i je postavila kepica krvi, ki sem jo izkasljal. Ceprav sem bil se vedno na 5. mestu je bila edina normalna odlicitev, da dirko prekinemo. Najbolj mi je zal zaradi fantov iz ekipe, ki so odlicno opravili svoj del posla, zal tokrat jaz nisem mogel opraviti svojega dela.

Hvala PRIMOZU STRANCARJU, MATICU SMONU in ROMANU DIJANOSICU! Bili ste ekipa kakrsno si lahko ultra-kolesar samo zeli...


DIRKA PREKO ALP 2007, Avtor: Marko, Datum: 21/06/07
Na kratko o RATA: to je 7. izdaja dirke, jaz sem jo že vozil na začetku ultra-kariere, leta 2001 in 2002 sem bil obakrat drugi. Pozneje zaradi RAAMov nisem več vozil. Letos sem imel cilj seveda zmagati, dirka GLocknerMan pa je žal pokazala, da moja pripravljenost za vožnjo v klanec le ni na nivoju, kot sem si želel. Zato tokrat v dirko ne vstopam kot veliki favorit, bom pa seveda dal vse od sebe, da drago prodam svojo kožo in izboljšam svoj čas izpred petih let, ki je bil 23 ur in 20 minut (v 2002 je zmagal Lindner, jaz sem bil 2., Robič pa 3., verjamete ali pa ne). Favoriti so Paul Lindner, dvakratni zmagovalec (2002 in 2006), Cristoph Strasser, zmagovalec GlocknerMana (oba Avstrija) in drugouvrščeni iz 2004 in 2005 Samuel Nagel (Švica).

Dirka je dolga 540 km in ima 12.700m višinske razlike, gre preko 12 prelazov:
RESCHEN PASS, STELVIO, GAVIA, APRICA, MORTIROLO, še 1x APRICA, BERMINA PASS, ALBULA PASS, FLUELA PASS, UMBRAIL PASS, STELVIO, RESCHEN PASS.

Več o dirki na: DIRKA PREKO ALP


Poročilo z dirke GlocknerMan 2007, Avtor: Marko, Datum: 12/06/07
Je že čas, da napišem kako vrstico o dirki GlocknerMan. Začeti moram s tem, da sem bil pred dirko (preveč) prepričan v svojo zmago – od poznanih kolesarjev sem Strasserja na DOS premagal za kakih 5 ur, Ratschoba pa na Kraftwerk Trophy 24h za kakih 100km. In sem pač mislil, tole je pa »moja« dirka. Sanja svinja o koruzi… Pri tako dolgih dirkah je pač toliko faktorjev, ki lahko vplivajo na rezultat, da ne moreš nikoli reči gotovo bom zmagal. Sploh pa ne, ker je bila to dirka in ne posamični kronometer, torej je bilo treba znati tudi taktizirati. Pa ne, da jaz ne bi znal, saj imam dovolj izkušenj, ampak sem bil pač preveč »ziher« vase in sem pozabil na taktiko…

Na startu:


Začelo se je pa prav po načrtih, na prvi klanec se nas je odcepilo 11 kolesarjev, tudi vsi favoriti in smo ga zelo složno pičili po dežju proti Sobothu. Ta mrcina od klanca (na poti nazaj grede mi je pokazal zobe) je z one strani bolj človeški, dosti daljši in nekako po stopničkah se vzpenja, pa malo spusti, pa spet gor, itd. In tako nas je na vsaki stopnički ostajalo manj, na zadnjih strmih 3 km pa smo ostali Ratschob, Strasser in jaz. Jaz sem se moral gor ustaviti in podmazati verigo, ki mi je že zelo škripala, tako da me je ujel eden od Turnowskyh in skupaj sva pičila dol. In sva vodilna hotela ujeti iz Lavamunda ven, ko mi Andrej po radiu pove, da sta naju ujela dva, eden od njiju je Strasser. Jaz mu pametno povem, da je Strasser spredaj, dam smeno in mimo prileti – Strasser! In reče: »Wrong turn!« oz. »Narobe sva zavila!«. Pa smo ga mahnili proti Železni kapli v štiri. Na Scheiddasattel sem pa jaz poskusil malo testirati formo drugih, na moje presenečenje je odpadel le Turnowsky, Strasser je zaostal za nekaj 10m, Ratschob me je pa kar prestrašil, ker je proti vrhu nekajkrat potegnil tako, da je dal tudi meni dihati na škrge.

Ratschob, Strasser in jaz ponoči:

foto: Igor Vidic

V glavnem od tu naprej smo šli naprej skupaj, zelo složno, klancev do prihoda na »Glockner krog« ni bilo, se je pa proga ves čas vzpenjala, pa še precej kontra vetra smo imeli. Kljub temu smo na krog (po 320km) prišli s povprečno hitrostjo 52,5 km/h! Po kratkem postanku smo nadaljevali na prvi prelaz(ek) in kmalu potem na Felbertauern. Vozili smo še vedno zelo složno. Skozi tunel so nas prepeljali z avti, na drugi strani smo se počakali. Pri vseh postankih sem bil jaz daleč najhitrejši in sem izgubljal kar nekaj časa čakajoč in zato sem si mislil, da bi mi bila že ena minuta na vrhu Grossglocknerja (v bistvu Hochtor Pass – 2504m nadm.višine) dovolj, da me ne ujameta več. Tako sem napadel takoj ob vznožju in si takoj privozil kako minuto in pol prednosti. Od cestninske postaje navzgor pa sem začutil, da mi le leti več prav dobro in to se je izkazalo za resnično, ko me je nekje na sredini klanca ujel Strasser. Fant me je tu in pozneje pri drugem vzponu na isti klanec kar malce prestrašil, saj me je v drugo pustil zadaj kar za kake 4 minute.

Drugič na Grossglockner:

foto: Andrej Petrovič

Ampak, samozavestni jaz sem še vedno mislil, da sem izkušenejši in bolj utrjen in me bo na koncu manj zmanjkalo kot njega in sem ga po ravnini vlekel kot nor. Moram povedati tudi, da sva vedela, da je v igri rekord in Strasser je nekje slišal, da se za tega dobi nagrada 1.000€. Pa sva ga veselo gonila, jaz še toliko bolj, ker sem ga v nekaj krajših špic spet pustil zadaj (in ga seveda počakal – stupido!).

S Strasserjem drugo popoldne:

Foto: Andrej Petrovič

Na žalost mi je tam, kjer se je prava dirka začela, torej na Soboth, noge kar "odsekalo", junior je pa peljal svoj tempo. Jaz sem npr. rabil za vzpon kar 25minut več kot pred tednom, ko sem šel na treningu gor kar zmerno (sploh ne do dile). Strasser me gor seveda ni počakal, ker se mu je šlo za rekord, jaz pa sem imel kar precej težav s "praznimi" nogami, še ene par "hupserjev" po 17%, bolečimi podplati, tazadnjo in kakih 10-15km več od predvidenih zaradi slabega vodiča.

Tolažim se lahko, da sem odpeljal res (taktično) slabo dirko in kljub temu dosegel generalno drugo mesto in prvo mesto v skupini nad 30 let. Torej sploh ne tako tragično slab rezultat, glede na to, da sem imel res enega tistih ZELO slabih dni, Strasser je imel pač zelo dobrega. In zato sem mu iskreno čestital na koncu, ker je res odlično odpeljal in izgleda, da iz fanta še nekaj bo...

Na cilju:

Foto: Zlatko Drofenik

Aja, še žalostni oz. boleči epilog – izkazalo se je, da bolečine v tazadnji niso tako nedolžne, saj se je rana inficirala in po petih dnevih še vedno ne morem sesti na bicikl. Pa sem hotel odpovedati RATA (Race across the Alps), ker je vprašanje ali bom sploh lahko kaj treniral do starta 21. junija, ampak organizator pravi da je prepozno za vrnitev startnine!? 400€ jim pa tudi ne bom pustil kar tako, ne? Odločit se bo treba v enem tednu, v vsakem primeru pa bom (če bom) šel na to dirko z veliko manjšimi ambicijami in upajoč, da bo tazadnja zdržala…


KONEC, Avtor: Irma, Datum: 09/06/07
Marko je ob približno ob dveh končno prišel na cilj! Če so fer, bi mu morali upoštevati izgubljeni čas. Bomo videli! Bolj točne podatke pa jutri.

Mare v prihodu na cilj

Foto: ZZZ

Strasser in Marko

Foto: ZZZ


SAJ NI RES? PA JE!, Avtor: Irma, Datum: 09/06/07
Zdaj na koncu, pa so organizatorji poskrbeli, da bo Marko naredil še kakšen kilometer za povrh. Smo v rubriki, saj ni res, pa je. Zadnje kilometre ima Marko spremstvo organizatorja, ki mu naj bi olajšal pot do cilja, saj je v potni knjigi zelo slabo označeno. Vendar človek še sam ne ve kam mora iti. V bistvu se že ene pol ure lovijo pa iščejo. Andrej pravi, da bi sami bili že zdavnaj v cilju. Zdaj so že spet obrnili in naj bi bili na pravi poti. Vozijo pa se po enih stezicah, sredi noči nič ne vidijo, tako da dobro da je imel toliko prednosti pred zasledovalci. Verjetno prvouvrščeni ni imel težav s tem, saj je zdaj že eno uro v cilju.


Cilj že na obzorju, Avtor: Irma, Datum: 08/06/07
Marko se bliža cilju, saj ima do tam še 32km. Na 13.časovni postaji je bil ob 23:45 in ima 35 minut zaostanka. Strasser si je prednost privozil na zadnjem večjem vzponu in jo še povečuje in kot kaže jo bo obdržal do konca.


Strani Novic: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34

SPONZORJI













Opremljevalci



















Prijateljska stran

Medijski pokrovitelji




Raam 2003 :: Novice :: Biografija :: Dosežki :: Povezave :: Sponzorji
NewsLetter :: Knjiga Gostov :: Kontakt
© 2003 MarkoBaloh.com