.:: www.markobaloh.com ::.






















Zdravje,Alpe,treningi za PBP, Gardaland, Avtor: Marko, Datum: 03/08/07
Ne morem verjeti, da je julija ¾e konec! Moj julij se je zaèel z obiskom pri specialistki pnevmologinji, ki ni ugotovila niè posebnega – pljuèa so bila BP, enako tudi UZ srca. Izgleda, da je na RATA ¹lo »le« za malo huj¹i astmatièni napad, kot bi me astma vsake toliko èasa »brcnila v rit« in me spomnila, da sem ¹e vedno astmatik.

Od zdravnice sem torej dobil zeleno luè za trening, pa sem vseeno bolj slabo treniral zaradi viroze. Ta me sicer ni poloæila v posteljo, sem pa izka¹ljal kar nekaj sluzi, suh ka¹elj pa me dra¾i tudi danes. Klub temu sem testiral formo na dveh dirkah. Na Sori¹ko planino se mi je pavza precej poznala, saj nisem mogel priti niti med prvih 10 absolutno. Seveda tudi dan kasneje na Maratonu Alpe ni bilo idealno, sem bil pa kljub vsemu blizu odlièni uvrstitvi. Na Pavlièevo sedlo sem namreè pri¹el le nekaj sekund za skupino Udovièa, ti so kasneje ujeli vse razen vodilne dvojice in se borili za 3. mesto. Jaz pa sem v Logarski dolini dobil 2 defekta in za nameèek prerezal pla¹è tako, da sem moral do cilja po skoraj prazni gumi, zraènica je namreè pogledala skozi pla¹è, èe sem jo napumpal preveè.


En teden kasneje sem upihnil 40. sveèko na torti, pa ni treba skrbeti – depresija me prav niè ne grabi. Prviè niti nimam èasa, drugiè dokler se na biciklu lahko kosam z pol mlaj¹imi od sebe, mi ¹e ni hudega, nenazadnje so pa tu otroci, ki me pomlajujejo (kadar mi ne delajo sivih las….
Nekateri kolesarski navdu¹enci smo se tudi na ¾ur v Posavec odpravili kar s kolesi:



Evo ¹e en ¹port, pri katerem bi znal biti uspe¹en:


Mega sveèka za MEGA rojstni dan:


Navkljub suhemu ka¹lju, ki me ¹e vedno dra¾i, sem moral pojaèati treninge, saj se dirka PARIZ-BREST-PARIZ hitro bli¾a. 21.7. sem se pridru¾il prijateljem iz KK TURBO M na kraljevski etapi Ljubljana-Idrija-Tolmin-Bovec-Vr¹iè-Zavr¹nica, kjer mi je ¹lo ¾e zelo dobro. Na Vr¹iè se je sicer na¹el moènej¹i od mene (Trèek), drugaèe pa je bil trening odlièen (230 km). V sredo 25.7. sem kilometra¾o ¹e malo podalj¹al. Najprej smo se z nekaj prijatelji dogovorili za krog Lj-Èrnivec-Pavlièevo sedlo-Jezersko-Lj, po menjavi bidonov doma pa sem se prikljuèil ¹e Dolski rundi. Letelo je kar fino, mene pa so malce èudno gledali, ko sem se od Zagorja naprej potuhnil v zavetrje skupine. Kot vedno sem se prilagajal svojemu poèutju in na dolgem treningu vzdr¾ljivosti mi res ni bilo treba delati anaerobnih intervalov… Na koncu sem se zmenil ¹e za kratko regeneracijo z Irmo in Ergomo je pokazal 270 prevo¾enih km in 2.580m vi¹incev v 8 urah in 6 minutah vo¾nje (povpreèna 33,3km/h). Podalj¹ani vikend je bil namenje dru¾ini – odpeljali smo se na Lago di Garda in tam s prijatelji dru¾ino Perèiè pre¾iveli nepozabni vikend. Seveda si s Toma¾em nisva mogla kaj, da ne bi v soboto zgodaj zjutraj (start ob 5.20h) s kolesi obkro¾ila jezera – novih 145km na kontu.






Èe bo le zdravje zdr¾alo in ka¹ljanje potihnilo bo forma za PBP prava. ©e na par klancev ga pohodim in ¹e dva dolga treninga (~ 300km) in to je to. Ja, kljub malemu zati¹ju pri dirkah, me mediji niso pozabili. V tedniku DRU®INA je bil dne 19.7. lep èlanek z naslovom »Najprej dru¾ina, potem kolo«, pripravlja se tudi èlanek za ©tajerski tednik. Jaz pa poleg navijanja obratov za PBP razmi¹ljam tudi o projektih za sezono 2008…


Astma je pokazala zobe..., Avtor: Marko, Datum: 05/07/07
Tokrat se ne bom preveè razpisal, prviè, ker imam bolj malo èasa, drugiè pa, ker spomini na RATA paè niso niè ble¹èeèi.

®e sama priprava na dirko je bila bolj tako-tako, zaradi rane na zadnjici, ki mi je prepreèevala trening. Sem se pa praktièno brez treninga udele¾il Maratona Franje, kjer mi je ¹lo (predvsem na Kladje) full dobro in zato sem bil pred dirko zmerni optimist. Dan pred dirko smo prispeli v Nauders, se udele¾ili sestanka ekip z organizatorji in tam razèistili nekaj detajlov o poteku dirke. Predvsem nas je (upravièeno, kot se je pokazalo kasneje) zanimalo, kako bo organizator kontroliral ali vsi kolesarji vozijo po predvideni trasi, ki je na dveh koncih imela mo¾nost precej¹njega pokraj¹anja proge (10-15km vsakiè). Zatrdili so nam, da bo tam stalno kontrolor (oz. sodnik) in da goljufanje ne bo mogoèe. Pomirjeni smo poveèerjali porcijo ¹pagetov in ker sem vedel, da me naslednji dan èaka preèuta noè, sem precej zgodaj legel spat.

Z navijaèi pred startom:


Na startu je vladala obièajna nervoza, organizatorji so me pozabili dati med favorite (kar mi naèeloma kar ustreza), se me je pa spomnil lanski zmagovalec Lindner, ki je zmagal tudi ob moji zadnji udele¾bi leta 2002 (bil sem 2.), ki je pri¹el do mene in mi povedal, da sem njegov glavni konkurent za zmago. Kot obièajno je bil Lindner tisti, ki je pospe¹il takoj v vzno¾ju Stelvia. Jaz sem malo potestiral noge in ga nekaj kilometrov sledil, vendar sem moral priznati, da je prehiter zame in sem ga spustil naprej. Nato sem nekje do polovice klanca vozil v skupini z Zellerjem, Fischerjem in ¹e nekim Lichteinstajncem.

Prva polovica Stalvia v soncu:


Tule je vrh, ki nas je èakal v de¾ju in celo malce toèe:


Pa so ga tudi ti preveè »Â¾gali« in na vrh sem pri¹el nekaj minut zadaj kot 5. Brez postanka sem zapel brezrokavnik in se spustil v Bormio. ®e pred St Catarino sem ujel in prehitel Lichteinstajnca in Gavio prevozil v svojem tempu. Po dolini proti Aprici mi je full letelo, kakor tudi na Aprico, razen nekega dela na cesti, zaradi katerega sem se komaj prebil mimo kolone èakajoèih avtov. Na spustu sem ujel Zellerja, s katerim sva se po ravnini (dokaj) slo¾no menjala v vodstvu, ko sem v hupser skozi Tirano malce pospe¹il, mi ni mogel slediti. Tu se je pokazalo, da sem res najbolje ocenil svoje moèi na prva klanca, saj so se ostali oèitno preveè zagnali in jih je zlagoma pobiralo.

Famozni MORTIROLO:


Na Mortirolo sem se kot vsi precej namatral, vendar sem razliko do vodilnih ¹e zmanj¹al. Ko sem pri¹el na vrh je bil drugouvr¹èeni Fischer ¹e tam, vendar sem po oblaèenju za noè startal v dolino kakih 5 minut za njim. Na vzponu na Bermina Pass (32km dol¾ine) je zaèelo de¾evati, tako da sem si moral obleèi de¾no palerino in precej zmrznjen sem pri¹el na vrh (predvsem me je zeblo v prste na rokah in nogah). Lindner se je ravno zaèel spu¹èati, tako da sem oblekel le Gore Tex palerino in zamenjal galo¹e ter rokavice in se spustil za njim. ®e po nekaj kilometrih sem ga presenetljivo prehitel, saj se je spu¹èal res po pol¾je. Tako je bil pred mano le ¹e Fischer in preprièan sem bil, da ga bom prej ali slej ujel.

De¾evna noè:


Na ¾alost se moje noge niso strinjale z mano In iz nam neznanega razloga sem kar vidno zaèel popu¹èati. Na spustu z Albula Pass me je, ko sem stal na rdeèem semaforju s polno hitrostjo prehitel Nagel (sodniki??) in me je precej razjezil, tako da sem se pognal za njim in ga dr¾al na kraj¹i razdalji, ko je mimo priletel ¹e motor z rezervnimi feltnami in se precej oèitno vozil ob njemu oz. kar pred njim. Pa to ¹e ni bilo dovolj, na nekem ovinku sta mi izginila izpred oèi in k sreèi sem pogledal nazaj desno in videl motor, kako se oddaljuje (seveda za kolesarjem) po napaèni cesti. Ustavil sem svojo ekipo in sredi ceste smo zaèeli razglabljati ali iti po pravi poti ali iti za njima (to je bila namreè ravno ena od prej omenjenih bli¾njic). Odloèili smo se za edino pravilno varianto, da dirko nadaljujemo po¹teno. Na ¾alost mi je dogodek ¹e malo zbil moralo in ko mi je ob pribli¾evanju Davosu mimo priletel ¹e Strasser, ki je prav zaèudeno pogledal zakaj se vozim tako poèasi, sem se nekako sprijaznil, da to paè ni moja noè. ©e vedno sem bil na 4. mestu in upal sem, da bo kriza paè minila in bom morda ¹e koga prehitel nazaj.

Lovljenje sape in moralna pomoè ekipe na Ofen Pass:


Na ¾alost se je stanje le ¹e poslab¹evalo, na Fluela Pass sem komaj komaj prilezel in tu so fantje ¾e opazili, da z mojim dihanjem nekaj ni v redu, saj sem dihal kratko in sunkovito, kot »na ¹krge« bi rekli kolesarji, ampak tokrat dobesedno. Po spustu me je na Ofen Pass prehitel ¹e Zeller, jaz pa sem ¹e vedno grizel in o odstopu sploh ni bilo govora. Sem pa moral nekaj 100m pred vrhom ustavili, ulegel sem se na balanco in kar nekaj èasa lovil sapo, da sem vzpon sploh lahko nadaljeval. Obèutek povsem enak kot leta 2005 na RAAMu ob vzponu na Wolf Creek Pass (3.400m vi¹ine), ko sem se ravno tako moral ustaviti dvakrat in tudi takrat nisem vedel zakaj, dokler niso (po prevo¾enih nadaljnjih 1000km) v bolnici ugotovili, da sem dihal le na eno èetrtino pljuè – ena cela polovica in polovica druge sta bili povsem »zabasani« oz. nerabni zaradi pljuènice. Ampak mi nekako ¹e vedno nismo povezali z mojo astmo, saj sem redno vzel svoje odmerke zdravil tako pred dirko kot med dirko samo. Ob zaèetku vzpona na Umbrail Pass (Stelvio s ¹vicarske strani) sem poskusil ¹e z Ventolinom, vendar tudi to ni pomagalo. Bilo je prav neverjetno, pedala sem komajda lahko obraèal, pa tudi s tako pol¾jo hitrostjo(~6km/h) sem se moral vsakih 300-400m ustaviti, da nalovim zraka. Jaz o odstopu ¹e vedno nisem hotel niti sli¹ati, ko je intervenirala vi¹ja instanca. Poèila mi je ¹pica zadnjega kolesa in med èakanjem na menjavo sem se usedel na stol. Fantje so me zaèeli obzirno preprièevati, da nadaljevanje nima smisla, ko sem izka¹ljal precej veliko krvavo kepico. To je pa zresnilo tudi mene, saj sem vedel, da me èaka ¹e vzpon na 2.770m visoki Stelvio in vpra¹anje je kako bi moja pljuèa reagirala na tako vi¹ino. Z zdravjem se paè ni igrati in za tisto 6. ali 7. mesto res ni bilo vredno tvegati. S precej slabo vestjo (tudi zaradi sebe, ¹e bolj pa zaradi fantov v ekipi, ki so svoje delo opravili ODLIÈNO) sem se spravil v avto, obrnili smo in se po kraj¹i poti odpravili v Nauders, kjer me je èakala Irma z otroki. Na ¾alost jim tokrat ni uspelo videti uspe¹nega zakljuèka dirke, ampak odloèili smo se pravilno, za dokazovanje pa bodo ¹e druge dirke…

Z zadnjimi atomi moèi (ali bi moral reèi pljuè?) na Umbrail:


Zaradi precej zaskrbljujoèega stanja na dirki se bom dal detaljno pregledati preden se lotim kake veèje dirke. Na ¾alost po dveh tednih ¹e vedno èakam na pregled pri specialistu pulmologu, ampak tudi to bom doèakal in upam, da bomo pri¹li do dna temu kaj se je dogajalo na RATI. Zaradi trenutnega stanja in netreniranja bom verjetno preskoèil Evropsko prvenstvo v 24-urni vo¾nji in se poskusil dobro pripraviti na zadnjo preizku¹njo sezone dirko PARIZ-BREST-PARIZ konec avgusta.


Odstop zaradi zdravstvenih tezav, Avtor: Marko, Datum: 24/06/07
Na kratko se javljam iz Avstrije (zato manjkajo kljukice na c,s,z ), kjer smo ostali na obisku pri prijatelju Herbertu Menewegerju, daljse porocilo sledi v prihodnjih dneh. Dirko sem zacel kot je treba, z nekaj rezerve na prvih klancih, do Bermina Pass sem se prebil na 2. mesto (na spustu sem prehitel Lindnerja) in bil pripravljen, da napadem tudi vodilnega Fischerja. Na vzponu proti Davosu pa noge niso bile vec prave, najprej me je prehitel Nagel, cez nekaj km se Strasser. Na Fluela pass sem se komaj privlekel, na Offen Pass me je prehitel se Zeller. Jaz sem pa imel ze velike tezave ne le z nogami, ampak tudi z dihanjem, pred vrhom sem se moral celo ustavili, saj nisem mogel vec obrniti pedal. Seveda odstop zame ni prisel v postev, zato sem se zagrizel tudi v Stelvio (s svicarske strani). Ampak zadeva je bila obsojena na propad, saj sem se moral ustaviti vsakih nekaj 100m, da pridem do sape, pedala sem z veliko tezavo obracal z 6km/h. Ko mi je pocila spica in sem se moral usesti, medtem ko so fantje menjali feltno, smo ugotovili, da celo v mirovanju ne pridem do sape. Piko na i je postavila kepica krvi, ki sem jo izkasljal. Ceprav sem bil se vedno na 5. mestu je bila edina normalna odlicitev, da dirko prekinemo. Najbolj mi je zal zaradi fantov iz ekipe, ki so odlicno opravili svoj del posla, zal tokrat jaz nisem mogel opraviti svojega dela.

Hvala PRIMOZU STRANCARJU, MATICU SMONU in ROMANU DIJANOSICU! Bili ste ekipa kakrsno si lahko ultra-kolesar samo zeli...


DIRKA PREKO ALP 2007, Avtor: Marko, Datum: 21/06/07
Na kratko o RATA: to je 7. izdaja dirke, jaz sem jo ¾e vozil na zaèetku ultra-kariere, leta 2001 in 2002 sem bil obakrat drugi. Pozneje zaradi RAAMov nisem veè vozil. Letos sem imel cilj seveda zmagati, dirka GLocknerMan pa je ¾al pokazala, da moja pripravljenost za vo¾njo v klanec le ni na nivoju, kot sem si ¾elel. Zato tokrat v dirko ne vstopam kot veliki favorit, bom pa seveda dal vse od sebe, da drago prodam svojo ko¾o in izbolj¹am svoj èas izpred petih let, ki je bil 23 ur in 20 minut (v 2002 je zmagal Lindner, jaz sem bil 2., Robiè pa 3., verjamete ali pa ne). Favoriti so Paul Lindner, dvakratni zmagovalec (2002 in 2006), Cristoph Strasser, zmagovalec GlocknerMana (oba Avstrija) in drugouvr¹èeni iz 2004 in 2005 Samuel Nagel (©vica).

Dirka je dolga 540 km in ima 12.700m vi¹inske razlike, gre preko 12 prelazov:
RESCHEN PASS, STELVIO, GAVIA, APRICA, MORTIROLO, ¹e 1x APRICA, BERMINA PASS, ALBULA PASS, FLUELA PASS, UMBRAIL PASS, STELVIO, RESCHEN PASS.

Veè o dirki na: DIRKA PREKO ALP


Poroèilo z dirke GlocknerMan 2007, Avtor: Marko, Datum: 12/06/07
Je ¾e èas, da napi¹em kako vrstico o dirki GlocknerMan. Zaèeti moram s tem, da sem bil pred dirko (preveè) preprièan v svojo zmago – od poznanih kolesarjev sem Strasserja na DOS premagal za kakih 5 ur, Ratschoba pa na Kraftwerk Trophy 24h za kakih 100km. In sem paè mislil, tole je pa »moja« dirka. Sanja svinja o koruzi… Pri tako dolgih dirkah je paè toliko faktorjev, ki lahko vplivajo na rezultat, da ne more¹ nikoli reèi gotovo bom zmagal. Sploh pa ne, ker je bila to dirka in ne posamièni kronometer, torej je bilo treba znati tudi taktizirati. Pa ne, da jaz ne bi znal, saj imam dovolj izku¹enj, ampak sem bil paè preveè »ziher« vase in sem pozabil na taktiko…

Na startu:


Zaèelo se je pa prav po naèrtih, na prvi klanec se nas je odcepilo 11 kolesarjev, tudi vsi favoriti in smo ga zelo slo¾no pièili po de¾ju proti Sobothu. Ta mrcina od klanca (na poti nazaj grede mi je pokazal zobe) je z one strani bolj èlove¹ki, dosti dalj¹i in nekako po stopnièkah se vzpenja, pa malo spusti, pa spet gor, itd. In tako nas je na vsaki stopnièki ostajalo manj, na zadnjih strmih 3 km pa smo ostali Ratschob, Strasser in jaz. Jaz sem se moral gor ustaviti in podmazati verigo, ki mi je ¾e zelo ¹kripala, tako da me je ujel eden od Turnowskyh in skupaj sva pièila dol. In sva vodilna hotela ujeti iz Lavamunda ven, ko mi Andrej po radiu pove, da sta naju ujela dva, eden od njiju je Strasser. Jaz mu pametno povem, da je Strasser spredaj, dam smeno in mimo prileti – Strasser! In reèe: »Wrong turn!« oz. »Narobe sva zavila!«. Pa smo ga mahnili proti ®elezni kapli v ¹tiri. Na Scheiddasattel sem pa jaz poskusil malo testirati formo drugih, na moje preseneèenje je odpadel le Turnowsky, Strasser je zaostal za nekaj 10m, Ratschob me je pa kar prestra¹il, ker je proti vrhu nekajkrat potegnil tako, da je dal tudi meni dihati na ¹krge.

Ratschob, Strasser in jaz ponoèi:

foto: Igor Vidic

V glavnem od tu naprej smo ¹li naprej skupaj, zelo slo¾no, klancev do prihoda na »Glockner krog« ni bilo, se je pa proga ves èas vzpenjala, pa ¹e precej kontra vetra smo imeli. Kljub temu smo na krog (po 320km) pri¹li s povpreèno hitrostjo 52,5 km/h! Po kratkem postanku smo nadaljevali na prvi prelaz(ek) in kmalu potem na Felbertauern. Vozili smo ¹e vedno zelo slo¾no. Skozi tunel so nas prepeljali z avti, na drugi strani smo se poèakali. Pri vseh postankih sem bil jaz daleè najhitrej¹i in sem izgubljal kar nekaj èasa èakajoè in zato sem si mislil, da bi mi bila ¾e ena minuta na vrhu Grossglocknerja (v bistvu Hochtor Pass – 2504m nadm.vi¹ine) dovolj, da me ne ujameta veè. Tako sem napadel takoj ob vzno¾ju in si takoj privozil kako minuto in pol prednosti. Od cestninske postaje navzgor pa sem zaèutil, da mi le leti veè prav dobro in to se je izkazalo za resnièno, ko me je nekje na sredini klanca ujel Strasser. Fant me je tu in pozneje pri drugem vzponu na isti klanec kar malce prestra¹il, saj me je v drugo pustil zadaj kar za kake 4 minute.

Drugiè na Grossglockner:

foto: Andrej Petroviè

Ampak, samozavestni jaz sem ¹e vedno mislil, da sem izku¹enej¹i in bolj utrjen in me bo na koncu manj zmanjkalo kot njega in sem ga po ravnini vlekel kot nor. Moram povedati tudi, da sva vedela, da je v igri rekord in Strasser je nekje sli¹al, da se za tega dobi nagrada 1.000€. Pa sva ga veselo gonila, jaz ¹e toliko bolj, ker sem ga v nekaj kraj¹ih ¹pic spet pustil zadaj (in ga seveda poèakal – stupido!).

S Strasserjem drugo popoldne:

Foto: Andrej Petroviè

Na ¾alost mi je tam, kjer se je prava dirka zaèela, torej na Soboth, noge kar "odsekalo", junior je pa peljal svoj tempo. Jaz sem npr. rabil za vzpon kar 25minut veè kot pred tednom, ko sem ¹el na treningu gor kar zmerno (sploh ne do dile). Strasser me gor seveda ni poèakal, ker se mu je ¹lo za rekord, jaz pa sem imel kar precej te¾av s "praznimi" nogami, ¹e ene par "hupserjev" po 17%, boleèimi podplati, tazadnjo in kakih 10-15km veè od predvidenih zaradi slabega vodièa.

Tola¾im se lahko, da sem odpeljal res (taktièno) slabo dirko in kljub temu dosegel generalno drugo mesto in prvo mesto v skupini nad 30 let. Torej sploh ne tako tragièno slab rezultat, glede na to, da sem imel res enega tistih ZELO slabih dni, Strasser je imel paè zelo dobrega. In zato sem mu iskreno èestital na koncu, ker je res odlièno odpeljal in izgleda, da iz fanta ¹e nekaj bo...

Na cilju:

Foto: Zlatko Drofenik

Aja, ¹e ¾alostni oz. boleèi epilog – izkazalo se je, da boleèine v tazadnji niso tako nedol¾ne, saj se je rana inficirala in po petih dnevih ¹e vedno ne morem sesti na bicikl. Pa sem hotel odpovedati RATA (Race across the Alps), ker je vpra¹anje ali bom sploh lahko kaj treniral do starta 21. junija, ampak organizator pravi da je prepozno za vrnitev startnine!? 400€ jim pa tudi ne bom pustil kar tako, ne? Odloèit se bo treba v enem tednu, v vsakem primeru pa bom (èe bom) ¹el na to dirko z veliko manj¹imi ambicijami in upajoè, da bo tazadnja zdr¾ala…


KONEC, Avtor: Irma, Datum: 09/06/07
Marko je ob pribli¾no ob dveh konèno pri¹el na cilj! Èe so fer, bi mu morali upo¹tevati izgubljeni èas. Bomo videli! Bolj toène podatke pa jutri.

Mare v prihodu na cilj

Foto: ZZZ

Strasser in Marko

Foto: ZZZ


SAJ NI RES? PA JE!, Avtor: Irma, Datum: 09/06/07
Zdaj na koncu, pa so organizatorji poskrbeli, da bo Marko naredil ¹e kak¹en kilometer za povrh. Smo v rubriki, saj ni res, pa je. Zadnje kilometre ima Marko spremstvo organizatorja, ki mu naj bi olaj¹al pot do cilja, saj je v potni knjigi zelo slabo oznaèeno. Vendar èlovek ¹e sam ne ve kam mora iti. V bistvu se ¾e ene pol ure lovijo pa i¹èejo. Andrej pravi, da bi sami bili ¾e zdavnaj v cilju. Zdaj so ¾e spet obrnili in naj bi bili na pravi poti. Vozijo pa se po enih stezicah, sredi noèi niè ne vidijo, tako da dobro da je imel toliko prednosti pred zasledovalci. Verjetno prvouvr¹èeni ni imel te¾av s tem, saj je zdaj ¾e eno uro v cilju.


Cilj ¾e na obzorju, Avtor: Irma, Datum: 08/06/07
Marko se bli¾a cilju, saj ima do tam ¹e 32km. Na 13.èasovni postaji je bil ob 23:45 in ima 35 minut zaostanka. Strasser si je prednost privozil na zadnjem veèjem vzponu in jo ¹e poveèuje in kot ka¾e jo bo obdr¾al do konca.


Strani Novic: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34

SPONZORJI













Opremljevalci



















Prijateljska stran

Medijski pokrovitelji




Raam 2003 :: Novice :: Biografija :: Dose¾ki :: Povezave :: Sponzorji
NewsLetter :: Knjiga Gostov :: Kontakt
© 2003 MarkoBaloh.com