.:: www.markobaloh.com ::.






















Koledar 2005, Avtor: Marko, Datum: 29/12/04
Tole je moj koledar 2005, dimenzije 40x60cm, naroèila na marko@markobaloh.com:


Zasluzena naslovnica!, Avtor: Marko, Datum: 09/12/04
Zadnja leto¬Ļnja ¬Ļtevilka ameri¬Ļke revije UltraCycling ima precej zanimivo naslovnico:


Mega, ne?
Kaj pa notri? Poleg opisa, kako je Tweety Bird ¬Ĺodpihnil¬Ĺ konkurenco, je tu odkrita ¬Ļe ena skrivnost – na kak¬Ļen na√®in Marko raztura? Z malo pomo√®jo kladiva (Hammer)…



Potek dirke in fotogalerija, Avtor: Marko, Datum: 23/10/04
Porocilo z dirke Furnace Creek 508, ki se je zame koncala triumfalno in veliko fotografij lahko najdete na tej strani:

http://img.stimpy.net/pics/fc2004/

Za porocilo in fotke se zahvaljujem clanu ekipe JOE GROSS-u. Thanks Joe!

MOja (slovenska in kolesarjeva) verzija porocila:

Mojo spremljevalno ekipo so sestavljali »lokalni fantje« Jack Bochsler, Joe Gross and Tim Greenland. Petek v Santa Clariti pri LA-ju je bil prekratek za vse kar smo morali opraviti pred startom. Priprava spremljevalnega avta (tudi s slikami Tweety Birda, ki jih je skupaj z idejo za moj »totem« prispevala h√®erka Ana), kolesa, rezervnega kolesa, nabava hrane in pija√®e za naslednjih 30-35 ur, ki jih bomo skupaj pre¬ĺiveli v pu¬Ļ√®avi, prijava pri direktorju dirke Chrisu Kostmanu, uradni pregled kolesa in spremljevalnega vozila, potem pa uradna ve√®erja in sestanek pred dirko. G. Kostman je bil zelo zadovoljen, da se kot prvi Slovenec udele¬ĺujem dirke in me je prosil naj prenesem pozdrave Du¬Ļanu Mravljetu, ki je bil prvi Slovenec na »njegovem« Badwater Ultra Maratonu.

Ultra kolesarstvo je v ZDA vse bolj priljubljeno in Furnace Creek 508 je kot najpresti¬ĺnej¬Ļa 500 miljska dirka dokaz za to. Kar 45 solo tekmovalcev, skupaj v vseh kategorijah pa kar 120 tekmovalcev, med njimi trije zmagovalci prej¬Ļnjih izvedb dirke in ogromno ljudi z RAAM izku¬Ļnjami (bodisi kot tekmovalci, bodisi kot √®lani spremljevalnih ekip).

Dirka

Vstal sem ob 5.30h in fantje iz ekipe so bili ¬ĺe pokonci inso pripravljali vse potrebno za dirko. Hiter zajtrk, obla√®enje, klic domov in ¬ĺe je bila ura 6.30, ko smo se morali pojaviti na startu. Vreme je bilo, glede na vro√®ino, ki smo jo pri√®akovali pozneje v pu¬Ļ√®avi, precej mrzlo in megleno. Z nekaterimi tekmovalci smo se pozdravili in si za¬ĺeleli sre√®o, moje misli pa so bile vse kje drugje. V West Virginii lani, ko sem bil prisiljen odstopiti z RAAM-a, na ¬Ļest mese√®ni terapiji, operaciji na plju√®ih in z neskon√®no ¬ĺeljo, da bi se fizi√®no vrnil na stanje, ko sem se bil z najbolj¬Ļimi svetovnimi ultra kolesarji pripravljen spopasti za zmago na RAAM-u. To je bilo to, Furnace Creek 508 ali moj D-Day, ki bo pokazal ali sem ¬Ļe sposoben dirkati na najvi¬Ļjem nivoju.

Po 7 kilometrih zaprte vo¬ĺnje smo se zapodili proti prvemu vzponu na dirki San Francisquito Canyon. Moja taktika za za√®etek dirke je bila konzervativna – spremljati najbolj¬Ļe oz. najbolj¬Ļega tekmovalca.Ve√®ina nasprotnikov je bila namre√® veliko bolj izku¬Ļena od mene, zato sem se jim hotel prilagoditi. Pa tudi vseh svojih kart si nisem ¬ĺelel pokazati prezgodaj. Kljub temu sem se po nekaj km vo¬ĺnje na 4. ali 5. mestu odlo√®il za malo mo√®nej¬Ļi tempo (eden od mojih ciljev je bil tudi dose√®i cilj v 30 urah). Kljub temu sem vozil krepko v mejah primernih za tako dolgo dirko, dokler me ni prehitel Oyster. Takrat sem se moral na hitro odlo√®iti ali nadaljevati s svojim tempom ali se dr¬ĺati prvotnega na√®rta. Tekmovalna ¬ĺilica mi ni dala miru in sledil sem mu. Malo pred mestecem Mojave se je Oyster ustavil, jaz pa sem nadaljeval v svojem tempu. V vodstvu sem ostal vse do Panamint Valley-a, ko me je, takrat ¬ĺe pri temperaturi 32¬įC, po kratkem postanku prehitel Python. Pustil sem ga, da je on diktiral tempo do najte¬ĺjega vzpona na dirki Townes Pass-a. Ne vem ali je vozil s polno mo√®jo, ampak teh nekaj km mi je bilo te¬ĺjih kot prej, ko sem sam vozil svojo dirko.

Towness Pass, 15km klanec, ki ga vsi opisujejo kot po¬Ļast – klanec skoraj brez ovinkov, ki se v ve√®jem delu vzpenja v 10-13% strmini.Letos je vse to za√®inil ¬Ļe skoraj orkanski veter, zaradi katerega se mi je kmalu sto¬ĺilo po lanskem kolesu s trojno veri¬ĺnico. Prenos 39-25 bi bil za normalne razmere ravno pravi, v veter pa sem se prebijal s pol¬ĺjo hitrostjo 7-8 km/h! Dobro da nisem vedel kaj me √®aka ¬Ļele v Dolini smrti… Pythona sem se kljub vsemu znebil in tudi po preobla√®enju na vrhu, ga ni bilo videti v daljavi. Takrat ¬Ļe nisem vedel, toda Python je bil zadnji nasprotnik, ki ga bom videl do konca dirke. Spust je bil fenomenalen, dosegel sem najvi¬Ļjo hitrost 106 km/h. Bilo pa je kot, da bi se spu¬Ļ√®al v kotel, saj me je kljub ve√®eru, v Dolini smrti pri√®akala temperatura 36¬įC!

Pa to ni bilo najhuje, √®akal me je tudi nasprotni veter, kakr¬Ļnega na dirki ¬Ļe nisem do¬ĺivel in mi je na¬ĺiral ¬ĺivce celo no√®. Po ravnem in ponekod celo navzdol sem se premikal s sramotnih 15, na momente celo 12 km/h!?Na trenutke me je veter premetaval po cesti kot peresce.Iz izku¬Ļenj vem, da vsaka minute pavze pomeni minute dlje do cilja. Drugo dejstvo, ki me je dr¬ĺalo na kolesu pa je, da kot vodilni nisem imel prav nobenih podatkov o tem kje so moji nasprotniki. Na momente sem bil prav paranoi√®en, saj bi se prav lahko ponovil Panamint Valley, ko me je Python dohitel tako nepri√®akovano. Tega si po 400 km nisem ¬ĺelel niti najmanj, zato sem pridno grizel v kolena, konzumiral kalorije, pil teko√®ino in pridno nabiral prednost pred nasprotniki. Nekateri od njih niso mogli verjeti, da moja prednost nara¬Ļ√®a tako hitro in so po¬Ļiljali sodnike naprej, da preverijo ali se morda ne vozim z motorjem. To je verjetno tudi razlog, da smo imeli celo no√® in do cilja v bli¬ĺini enega od sodnikov.

Zdelo se mi je, da pre√®kanje Doline smrti traja celo ve√®nost. Malo pred koncem smo se zarili ¬Ļe v pravi pe¬Ļ√®eni vihar, saj je pihalo tako mo√®no, da so se √®ez cesto delale pe¬Ļ√®ene zavese. Vse kar lahko kot kolesar naredi¬Ļ v takem trenutku je, da ima¬Ļ zaprta usta in ob huj¬Ļih sunkih tudi o√®i ter da z vso silo dr¬ĺi¬Ļ krmilo. Kon√®no smo pri¬Ļli do vzpona, ki vodi iz Doline smrti in kar komi√®no se mi zdi, da sem v klanec vozil hitreje kot prej po ravnem. Nekaka taka je bila dirka do konca – trpljenje in kontra veter po »ravnini« ter nestrpno pri√®akovanje vzponov, kjer sem imel veliko bolj¬Ļi ob√®utek. No√® je bila precej mrzla (7¬įC), zato sem potreboval kratek postanek za obla√®enje, kasneje pa ¬Ļe enega, ker je moral ekipa doto√®iti gorivo. Vsega skupaj sem imel na dirki postankov za morda 15-20 minut, kar je precej solidno, √®eprav sem pri√®akoval ¬Ļe manj. Pono√®i sem bolj za preventivo vzel eno kofeinsko tableto in z zaspanostjo nisem imel te¬ĺav. ¬©e vedno pa nisem imel nobenih podatkov o zasledovalcih, zato se mi je zdelo, da ne smem popustiti niti za sekundo.

Jutro je bilo prelepo, kot je pa√® vsako jutro na ultra-kolesarskih dirkah. Ta no√® pa je bila ¬Ļe posebej dolga, saj je v primerjavi z RAAM-om v juniju kar 5 ur dalj¬Ļa. ¬©ele pred predzadnjim vzponom sem dobil informacijo, da sem najmanj 1 uro pred najbli¬ĺjim zasledovalcem. Ceste na dirki so bile na sploh obupne (kar je najbolj √®utila moja zadnjica), tako da sem se stalno izogibal luknjam oz. kamnom na cesti, v tem trenutku pa sem moral narediti precej¬Ļen ovinek, saj mi je s srca padla prava skala!

Zadnji klanec je bil prava poslastica. Sheep Hole Summit je bil verjetno 2. najte¬ĺji klanec na dirki in pri temperaturi 30¬įC in po prevo¬ĺenih 750 km ni bil ravno ma√®ji ka¬Ļelj. Toda misel, da sem prakti√®no ¬ĺe zmagovalec dirke samo da ostanem na kolesu, mi je dala novih mo√®i. Z vrha je bilo do cilja ¬Ļe okoli 45km, torej jej, pij, pritiskaj na pedala… Misel, da bo to le ¬Ļe sprehod do cilja je ubil nasprotni venet, ki se je spet pojavil v vsej svoji mo√®i. Za hitrost 20 km/h sem moral vlo¬ĺiti kar vso svojo preostalo mo√®. Pa je minilo tudi to in cilj v 29 Palms sem pre√®kal ob 12.26, torej 29h in 26minut po startu. Najlep¬Ļi kompliment po dirki mi je dal direktor dirke Chris Kostman, ki mi je dejal, da je bila to najte¬ĺja izvedba dirke odkar jo vodi on (od leta 1990) in, da bi v normalnih pogojih brez te¬ĺav poru¬Ļil rekord proge.

Zahvala gre najprej moji dru¬ĺini, ¬ĺeni Irmi, h√®erki Ani in sinu Eriku ki potrpe¬ĺljivo prena¬Ļajo moje ekstremne podvige, potem pa odli√®ni spremljevalni ekipi Joe-u, Jack-u in Tim-u, brez katerih zmaga ne bi bila mogo√®a. Nenazadnje pa vsem mojim sponzorjem, ki so mi omogo√®ili sodelovanje na dirki.


Tweety Bird osvaja Furnace Creek 508!, Avtor: Marko, Datum: 20/10/04
Dirka na katero sem se pripravljal celo sezono – Furnace Creek 508, se je kon√®ala tako uspe¬Ļno kot sem si predstavljal le v sanjah. V ekstremno te¬ĺkih razmerah, tropski vro√®ini in skoraj orkanskem vetru, ki je v odstop prisilil polovico tekmovalcev, sem zmagal! Tule je le nekaj fotk za pokusino:



Moja ekipa – na moji desni je Tim Greenland, na levi pa sta Jack Bochsler in Joe Gross. Brez njih mi ne bi uspelo. HVALA fantje!!


Dalj¬Ļe poro√®ilo in fotografije bodo pripravljene v naslednjih dnevih, ta √®as pa si poglejte uradne rezultate na http://www.adventurecorps.com/webcast/2004fc/solosplits.htm
in uradne fotke zmagovalca na
http://www.adventurecorps.com/webcast/2004fc/shows/show00/index.html#3


Furnace Creek 508 pred durmi, Avtor: Marko, Datum: 06/10/04
FC508 je najte¬ĺja 500 milj dolga ultra kolesarska dirka v ZDA in hkrati najpresti¬ĺnej¬Ļa takoj za legendarno Race Across America (RAAM). Letos slavijo organizatorji 21 obletnico in 30. izvedbo omenjene dirke (nekajkrat je bila izvedena ve√®krat letno). Prva izvedba je bila v letu 1983 kot prva kvalifikacijska dirka za nastop na RAAM-u.
Letosnja izvedba dirke starta v soboto 16.oktobra ob 7h po lokalnem casu, oz. ob 16h po nasem casu.


Dirka je dolga 508 milj (817km) in ima kar 12.000 m vi¬Ļinske razlike. Proga poteka od Santa Clarite v zahodnem predmestju Los Angelesa do Doline smrti, ki jo pre√®ka po njeni celi dol¬ĺini in se nato preko pu¬Ļ√®ave Mojave vrne proti vzhodnem delu L.A. – cilj je v mestecu Twenty Nine Palms. Vsako leto se na njej zberejo najbolj¬Ļi ultra-kolesarji iz celega sveta. Tako je letos prijavljenih 45 tekmovalcev v solo kategoriji in ve√® kot 100 tekmovalcev. skupno z ostalimi kategorijami (¬Ļtiri in dvo-√®lanske ekipe).


Moje sodelovanje na dirki Furnace Creek 508 je torej namenjeno temu, da bom la¬ĺje presodil, ali o stopni√®kah RAAM-a, kamor sem v letu 2003 gotovo sodil, sploh ¬Ļe smem sanjati. Leto 2005 pa bo zame leto povratka na Dirko preko Amerike SAN DIEGO – ATLANTIC CITY.


Zmaga na Franji!, Avtor: Marko, Datum: 05/07/04
V nedeljo 4. julija 2004 sem nastopil na Maratonu Franja in osvojil (presenetljivo, glede na ob√®utke pred dirko) 4. mesto absolutno in zmago v kategoriji 30-40 let. Rezultat, predvsem pa ob√®utki med dirko (vzpon na Kladje) mi krepijo zaupanje, da sem priprave zastavil pravilno in se bom po√®asi uspel pribli¬ĺati svoji pripravljenosti pred 23. junijem 2003. Ostaja mi ¬Ļe dobrih 11 mesecev, da se 100% fizi√®no in psihi√®no pripravljen vrnem na »mesto nesre√®e« in dve leti kasneje kot je bilo na√®rtovano opravim z dirko vseh dirk – RAAM 2005!


Fantek je!, Avtor: Marko, Datum: 14/06/04
13.6.2004 ob 6.38 je na svet privekal Erik Baloh, te¬ĺak 4,6 kg (!!) in velik 56 cm. Ker je fant pravi korenjak, je mamico Irmo precej namu√®il. Okrevanje bo trajalo malo dlje kot smo pri√®akovali, in ker je znano, da se ekstremne dirke zmagujejo predvsem v glavi, sem se odlo√®il, da na√®rtovan nastop na dirki GlocknerMan odpovem in se v teh dneh povsem posvetim dru¬ĺini. ¬©ele, ko bo dru¬ĺinica spet zdrava in zbrana v celoti, se bom lahko spet posvetil glavnemu cilju (¬Ļportno gledano) sezone - FC508!







Povratek z zmago!, Avtor: Marko, Datum: 01/06/04
V soboto 29. maja 2004 sem po 11 mesecih in in 6 dnevih spet nastopil na kolesarski dirki. Trema se je razblinila takoj po startu. Z le eno mo√®no ¬Ļtafeto na dirki in nasprotniki nevoljnimi sodelovati, sem se kar sam pridru¬ĺil pri narekovanju tempa v prvih dveh urah. Takrat so se na progo spustile tudi ¬Ļtafete in solo tekmovalci dirke na 24 ur. Nekaj krogov je "letelo" kot za stavo, tako da sva z najmo√®nej¬Ļimi ¬Ļtafetami ostala le Jure (v dirki na 24h) in jaz. Do za√®etka sedme ure sem si nabral nekaj krogov prednosti, zato se nisem preve√® razburjal, ko mi je za√®elo po pri√®akovanju zmanjkovati mo√®i. Najdalj¬Ļi trening letos je bil namre√® dolg manj kot sedem ur. Razloga za razburjanje vsekakor ni bilo. Nekaj krogov sem odpeljal v svojem tempu (¬Ļe vedno s povpre√®no hitrostjo ve√®jo kot 34km/h), se najedel in napil in se nato spet priklju√®il hitri skupini. To sem ponovil ¬Ļe nekajkrat in vsaki√® prehitel zasledovalce za krog.
Nagrada za hitro in pametno vo¬ĺnjo je bila zmaga s prevo¬ĺenimi 489,6km (povpre√®na hitrost 40,7km/h) in kar 10 krogov prednosti pred najbli¬ĺjima konkurentoma Avstrijcema Doppeleiterjem in Biskupom. Ob√®utki na cilju so bili nepopisni. Zmaga po enem letu odsotnosti! Sicer je ¬Ļlo "le" za dirko na 12 ur, ampak konkurentom sem dokazal, da ¬Ļe vedno lahko ra√®unajo name.
Najbolj sem bil zadovoljen, ker ni bilo prav nobenih te¬ĺav s plju√®i. Noge, ki so mi odpovedale poslu¬Ļnost po sedmih urah dirke (in so ¬Ļe danes malo bole√®e) pa potrebujejo le ¬Ļe nekaj mesecev trdega treninga in bodo kot nove (ali bi moral re√®i stare?).
Hvala Damjanu Cerarju (in njegovi dru¬ĺini, da so mu dali prost vikend), ki mi je delal dru¬ĺbo in skrbel za mojo prehrano med dirko. Pa tudi z Juretom in njegovo ekipo, Rajkom in Piko smo se ujeli odli√®no.
16. junija se bom udele¬ĺil ekstremno te¬ĺke dirke Glockner Man (1.010km s 15.000m vi¬Ļinske razlike). Pri√®akovanja? Odpeljati svojo dirko in preizkusiti kako visoko lahko pose¬ĺem s svojo ne ravno idealno pripravljenostjo...







Strani Novic: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34

SPONZORJI













Opremljevalci



















Prijateljska stran

Medijski pokrovitelji




Raam 2003 :: Novice :: Biografija :: Doseĺki :: Povezave :: Sponzorji
NewsLetter :: Knjiga Gostov :: Kontakt
© 2003 MarkoBaloh.com