.:: www.markobaloh.com ::.






















Koledar 2005, Avtor: Marko, Datum: 29/12/04
Tole je moj koledar 2005, dimenzije 40x60cm, naročila na marko@markobaloh.com:


Zasluzena naslovnica!, Avtor: Marko, Datum: 09/12/04
Zadnja letošnja številka ameriške revije UltraCycling ima precej zanimivo naslovnico:


Mega, ne?
Kaj pa notri? Poleg opisa, kako je Tweety Bird ˝odpihnil˝ konkurenco, je tu odkrita še ena skrivnost – na kakšen način Marko raztura? Z malo pomočjo kladiva (Hammer)…



Potek dirke in fotogalerija, Avtor: Marko, Datum: 23/10/04
Porocilo z dirke Furnace Creek 508, ki se je zame koncala triumfalno in veliko fotografij lahko najdete na tej strani:

http://img.stimpy.net/pics/fc2004/

Za porocilo in fotke se zahvaljujem clanu ekipe JOE GROSS-u. Thanks Joe!

MOja (slovenska in kolesarjeva) verzija porocila:

Mojo spremljevalno ekipo so sestavljali »lokalni fantje« Jack Bochsler, Joe Gross and Tim Greenland. Petek v Santa Clariti pri LA-ju je bil prekratek za vse kar smo morali opraviti pred startom. Priprava spremljevalnega avta (tudi s slikami Tweety Birda, ki jih je skupaj z idejo za moj »totem« prispevala hčerka Ana), kolesa, rezervnega kolesa, nabava hrane in pijače za naslednjih 30-35 ur, ki jih bomo skupaj preživeli v puščavi, prijava pri direktorju dirke Chrisu Kostmanu, uradni pregled kolesa in spremljevalnega vozila, potem pa uradna večerja in sestanek pred dirko. G. Kostman je bil zelo zadovoljen, da se kot prvi Slovenec udeležujem dirke in me je prosil naj prenesem pozdrave Dušanu Mravljetu, ki je bil prvi Slovenec na »njegovem« Badwater Ultra Maratonu.

Ultra kolesarstvo je v ZDA vse bolj priljubljeno in Furnace Creek 508 je kot najprestižnejša 500 miljska dirka dokaz za to. Kar 45 solo tekmovalcev, skupaj v vseh kategorijah pa kar 120 tekmovalcev, med njimi trije zmagovalci prejšnjih izvedb dirke in ogromno ljudi z RAAM izkušnjami (bodisi kot tekmovalci, bodisi kot člani spremljevalnih ekip).

Dirka

Vstal sem ob 5.30h in fantje iz ekipe so bili že pokonci inso pripravljali vse potrebno za dirko. Hiter zajtrk, oblačenje, klic domov in že je bila ura 6.30, ko smo se morali pojaviti na startu. Vreme je bilo, glede na vročino, ki smo jo pričakovali pozneje v puščavi, precej mrzlo in megleno. Z nekaterimi tekmovalci smo se pozdravili in si zaželeli srečo, moje misli pa so bile vse kje drugje. V West Virginii lani, ko sem bil prisiljen odstopiti z RAAM-a, na šest mesečni terapiji, operaciji na pljučih in z neskončno željo, da bi se fizično vrnil na stanje, ko sem se bil z najboljšimi svetovnimi ultra kolesarji pripravljen spopasti za zmago na RAAM-u. To je bilo to, Furnace Creek 508 ali moj D-Day, ki bo pokazal ali sem še sposoben dirkati na najvišjem nivoju.

Po 7 kilometrih zaprte vožnje smo se zapodili proti prvemu vzponu na dirki San Francisquito Canyon. Moja taktika za začetek dirke je bila konzervativna – spremljati najboljše oz. najboljšega tekmovalca.Večina nasprotnikov je bila namreč veliko bolj izkušena od mene, zato sem se jim hotel prilagoditi. Pa tudi vseh svojih kart si nisem želel pokazati prezgodaj. Kljub temu sem se po nekaj km vožnje na 4. ali 5. mestu odločil za malo močnejši tempo (eden od mojih ciljev je bil tudi doseči cilj v 30 urah). Kljub temu sem vozil krepko v mejah primernih za tako dolgo dirko, dokler me ni prehitel Oyster. Takrat sem se moral na hitro odločiti ali nadaljevati s svojim tempom ali se držati prvotnega načrta. Tekmovalna žilica mi ni dala miru in sledil sem mu. Malo pred mestecem Mojave se je Oyster ustavil, jaz pa sem nadaljeval v svojem tempu. V vodstvu sem ostal vse do Panamint Valley-a, ko me je, takrat že pri temperaturi 32°C, po kratkem postanku prehitel Python. Pustil sem ga, da je on diktiral tempo do najtežjega vzpona na dirki Townes Pass-a. Ne vem ali je vozil s polno močjo, ampak teh nekaj km mi je bilo težjih kot prej, ko sem sam vozil svojo dirko.

Towness Pass, 15km klanec, ki ga vsi opisujejo kot pošast – klanec skoraj brez ovinkov, ki se v večjem delu vzpenja v 10-13% strmini.Letos je vse to začinil še skoraj orkanski veter, zaradi katerega se mi je kmalu stožilo po lanskem kolesu s trojno verižnico. Prenos 39-25 bi bil za normalne razmere ravno pravi, v veter pa sem se prebijal s polžjo hitrostjo 7-8 km/h! Dobro da nisem vedel kaj me čaka šele v Dolini smrti… Pythona sem se kljub vsemu znebil in tudi po preoblačenju na vrhu, ga ni bilo videti v daljavi. Takrat še nisem vedel, toda Python je bil zadnji nasprotnik, ki ga bom videl do konca dirke. Spust je bil fenomenalen, dosegel sem najvišjo hitrost 106 km/h. Bilo pa je kot, da bi se spuščal v kotel, saj me je kljub večeru, v Dolini smrti pričakala temperatura 36°C!

Pa to ni bilo najhuje, čakal me je tudi nasprotni veter, kakršnega na dirki še nisem doživel in mi je nažiral živce celo noč. Po ravnem in ponekod celo navzdol sem se premikal s sramotnih 15, na momente celo 12 km/h!?Na trenutke me je veter premetaval po cesti kot peresce.Iz izkušenj vem, da vsaka minute pavze pomeni minute dlje do cilja. Drugo dejstvo, ki me je držalo na kolesu pa je, da kot vodilni nisem imel prav nobenih podatkov o tem kje so moji nasprotniki. Na momente sem bil prav paranoičen, saj bi se prav lahko ponovil Panamint Valley, ko me je Python dohitel tako nepričakovano. Tega si po 400 km nisem želel niti najmanj, zato sem pridno grizel v kolena, konzumiral kalorije, pil tekočino in pridno nabiral prednost pred nasprotniki. Nekateri od njih niso mogli verjeti, da moja prednost narašča tako hitro in so pošiljali sodnike naprej, da preverijo ali se morda ne vozim z motorjem. To je verjetno tudi razlog, da smo imeli celo noč in do cilja v bližini enega od sodnikov.

Zdelo se mi je, da prečkanje Doline smrti traja celo večnost. Malo pred koncem smo se zarili še v pravi peščeni vihar, saj je pihalo tako močno, da so se čez cesto delale peščene zavese. Vse kar lahko kot kolesar narediš v takem trenutku je, da imaš zaprta usta in ob hujših sunkih tudi oči ter da z vso silo držiš krmilo. Končno smo prišli do vzpona, ki vodi iz Doline smrti in kar komično se mi zdi, da sem v klanec vozil hitreje kot prej po ravnem. Nekaka taka je bila dirka do konca – trpljenje in kontra veter po »ravnini« ter nestrpno pričakovanje vzponov, kjer sem imel veliko boljši občutek. Noč je bila precej mrzla (7°C), zato sem potreboval kratek postanek za oblačenje, kasneje pa še enega, ker je moral ekipa dotočiti gorivo. Vsega skupaj sem imel na dirki postankov za morda 15-20 minut, kar je precej solidno, čeprav sem pričakoval še manj. Ponoči sem bolj za preventivo vzel eno kofeinsko tableto in z zaspanostjo nisem imel težav. Še vedno pa nisem imel nobenih podatkov o zasledovalcih, zato se mi je zdelo, da ne smem popustiti niti za sekundo.

Jutro je bilo prelepo, kot je pač vsako jutro na ultra-kolesarskih dirkah. Ta noč pa je bila še posebej dolga, saj je v primerjavi z RAAM-om v juniju kar 5 ur daljša. Šele pred predzadnjim vzponom sem dobil informacijo, da sem najmanj 1 uro pred najbližjim zasledovalcem. Ceste na dirki so bile na sploh obupne (kar je najbolj čutila moja zadnjica), tako da sem se stalno izogibal luknjam oz. kamnom na cesti, v tem trenutku pa sem moral narediti precejšen ovinek, saj mi je s srca padla prava skala!

Zadnji klanec je bil prava poslastica. Sheep Hole Summit je bil verjetno 2. najtežji klanec na dirki in pri temperaturi 30°C in po prevoženih 750 km ni bil ravno mačji kašelj. Toda misel, da sem praktično že zmagovalec dirke samo da ostanem na kolesu, mi je dala novih moči. Z vrha je bilo do cilja še okoli 45km, torej jej, pij, pritiskaj na pedala… Misel, da bo to le še sprehod do cilja je ubil nasprotni venet, ki se je spet pojavil v vsej svoji moči. Za hitrost 20 km/h sem moral vložiti kar vso svojo preostalo moč. Pa je minilo tudi to in cilj v 29 Palms sem prečkal ob 12.26, torej 29h in 26minut po startu. Najlepši kompliment po dirki mi je dal direktor dirke Chris Kostman, ki mi je dejal, da je bila to najtežja izvedba dirke odkar jo vodi on (od leta 1990) in, da bi v normalnih pogojih brez težav porušil rekord proge.

Zahvala gre najprej moji družini, ženi Irmi, hčerki Ani in sinu Eriku ki potrpežljivo prenašajo moje ekstremne podvige, potem pa odlični spremljevalni ekipi Joe-u, Jack-u in Tim-u, brez katerih zmaga ne bi bila mogoča. Nenazadnje pa vsem mojim sponzorjem, ki so mi omogočili sodelovanje na dirki.


Tweety Bird osvaja Furnace Creek 508!, Avtor: Marko, Datum: 20/10/04
Dirka na katero sem se pripravljal celo sezono – Furnace Creek 508, se je končala tako uspešno kot sem si predstavljal le v sanjah. V ekstremno težkih razmerah, tropski vročini in skoraj orkanskem vetru, ki je v odstop prisilil polovico tekmovalcev, sem zmagal! Tule je le nekaj fotk za pokusino:



Moja ekipa – na moji desni je Tim Greenland, na levi pa sta Jack Bochsler in Joe Gross. Brez njih mi ne bi uspelo. HVALA fantje!!


Daljše poročilo in fotografije bodo pripravljene v naslednjih dnevih, ta čas pa si poglejte uradne rezultate na http://www.adventurecorps.com/webcast/2004fc/solosplits.htm
in uradne fotke zmagovalca na
http://www.adventurecorps.com/webcast/2004fc/shows/show00/index.html#3


Furnace Creek 508 pred durmi, Avtor: Marko, Datum: 06/10/04
FC508 je najtežja 500 milj dolga ultra kolesarska dirka v ZDA in hkrati najprestižnejša takoj za legendarno Race Across America (RAAM). Letos slavijo organizatorji 21 obletnico in 30. izvedbo omenjene dirke (nekajkrat je bila izvedena večkrat letno). Prva izvedba je bila v letu 1983 kot prva kvalifikacijska dirka za nastop na RAAM-u.
Letosnja izvedba dirke starta v soboto 16.oktobra ob 7h po lokalnem casu, oz. ob 16h po nasem casu.


Dirka je dolga 508 milj (817km) in ima kar 12.000 m višinske razlike. Proga poteka od Santa Clarite v zahodnem predmestju Los Angelesa do Doline smrti, ki jo prečka po njeni celi dolžini in se nato preko puščave Mojave vrne proti vzhodnem delu L.A. – cilj je v mestecu Twenty Nine Palms. Vsako leto se na njej zberejo najboljši ultra-kolesarji iz celega sveta. Tako je letos prijavljenih 45 tekmovalcev v solo kategoriji in več kot 100 tekmovalcev. skupno z ostalimi kategorijami (štiri in dvo-članske ekipe).


Moje sodelovanje na dirki Furnace Creek 508 je torej namenjeno temu, da bom lažje presodil, ali o stopničkah RAAM-a, kamor sem v letu 2003 gotovo sodil, sploh še smem sanjati. Leto 2005 pa bo zame leto povratka na Dirko preko Amerike SAN DIEGO – ATLANTIC CITY.


Zmaga na Franji!, Avtor: Marko, Datum: 05/07/04
V nedeljo 4. julija 2004 sem nastopil na Maratonu Franja in osvojil (presenetljivo, glede na občutke pred dirko) 4. mesto absolutno in zmago v kategoriji 30-40 let. Rezultat, predvsem pa občutki med dirko (vzpon na Kladje) mi krepijo zaupanje, da sem priprave zastavil pravilno in se bom počasi uspel približati svoji pripravljenosti pred 23. junijem 2003. Ostaja mi še dobrih 11 mesecev, da se 100% fizično in psihično pripravljen vrnem na »mesto nesreče« in dve leti kasneje kot je bilo načrtovano opravim z dirko vseh dirk – RAAM 2005!


Fantek je!, Avtor: Marko, Datum: 14/06/04
13.6.2004 ob 6.38 je na svet privekal Erik Baloh, težak 4,6 kg (!!) in velik 56 cm. Ker je fant pravi korenjak, je mamico Irmo precej namučil. Okrevanje bo trajalo malo dlje kot smo pričakovali, in ker je znano, da se ekstremne dirke zmagujejo predvsem v glavi, sem se odločil, da načrtovan nastop na dirki GlocknerMan odpovem in se v teh dneh povsem posvetim družini. Šele, ko bo družinica spet zdrava in zbrana v celoti, se bom lahko spet posvetil glavnemu cilju (športno gledano) sezone - FC508!







Povratek z zmago!, Avtor: Marko, Datum: 01/06/04
V soboto 29. maja 2004 sem po 11 mesecih in in 6 dnevih spet nastopil na kolesarski dirki. Trema se je razblinila takoj po startu. Z le eno močno štafeto na dirki in nasprotniki nevoljnimi sodelovati, sem se kar sam pridružil pri narekovanju tempa v prvih dveh urah. Takrat so se na progo spustile tudi štafete in solo tekmovalci dirke na 24 ur. Nekaj krogov je "letelo" kot za stavo, tako da sva z najmočnejšimi štafetami ostala le Jure (v dirki na 24h) in jaz. Do začetka sedme ure sem si nabral nekaj krogov prednosti, zato se nisem preveč razburjal, ko mi je začelo po pričakovanju zmanjkovati moči. Najdaljši trening letos je bil namreč dolg manj kot sedem ur. Razloga za razburjanje vsekakor ni bilo. Nekaj krogov sem odpeljal v svojem tempu (še vedno s povprečno hitrostjo večjo kot 34km/h), se najedel in napil in se nato spet priključil hitri skupini. To sem ponovil še nekajkrat in vsakič prehitel zasledovalce za krog.
Nagrada za hitro in pametno vožnjo je bila zmaga s prevoženimi 489,6km (povprečna hitrost 40,7km/h) in kar 10 krogov prednosti pred najbližjima konkurentoma Avstrijcema Doppeleiterjem in Biskupom. Občutki na cilju so bili nepopisni. Zmaga po enem letu odsotnosti! Sicer je šlo "le" za dirko na 12 ur, ampak konkurentom sem dokazal, da še vedno lahko računajo name.
Najbolj sem bil zadovoljen, ker ni bilo prav nobenih težav s pljuči. Noge, ki so mi odpovedale poslušnost po sedmih urah dirke (in so še danes malo boleče) pa potrebujejo le še nekaj mesecev trdega treninga in bodo kot nove (ali bi moral reči stare?).
Hvala Damjanu Cerarju (in njegovi družini, da so mu dali prost vikend), ki mi je delal družbo in skrbel za mojo prehrano med dirko. Pa tudi z Juretom in njegovo ekipo, Rajkom in Piko smo se ujeli odlično.
16. junija se bom udeležil ekstremno težke dirke Glockner Man (1.010km s 15.000m višinske razlike). Pričakovanja? Odpeljati svojo dirko in preizkusiti kako visoko lahko posežem s svojo ne ravno idealno pripravljenostjo...







Strani Novic: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34

SPONZORJI













Opremljevalci



















Prijateljska stran

Medijski pokrovitelji




Raam 2003 :: Novice :: Biografija :: Dosežki :: Povezave :: Sponzorji
NewsLetter :: Knjiga Gostov :: Kontakt
© 2003 MarkoBaloh.com